Stališča Violete Tomić, ki niso prepričala evropskih gledalcev prvega soočenja spitzenkandidatov
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenska političarka Violeta Tomić je ena izmed dveh vodilnih kandidatov (spitzenkandidat) Evropske levice na prihajajočih volitvah v Evropski parlament.
Zato se je včeraj v Maastrichtu na Nizozemskem pomerila v najvišji evropski politični ligi, na prvi izmed debat med med spitzenkandidati posameznih evropskih političnih skupin.
Na razpravi so bili prisotni socialdemokratski kandidat Frans Timmermans, predstavnik zelenih Bas Eickhout, predstavnik evroskeptikov, konservativcev in reformistov Jan Zahradil, liberalec Guy Verhofstadt in tomićeva kot vodilna kandidatka evropske levice Tomič.
Debate se sicer ni udeležil favorizirani kandidat, ki prihaja iz vrst trenutno največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber.
Na tem soočenju so se kandidati posvetili trem temam, digitalni in trajnostni Evropi ter prihodnosti Evrope. Med debato je potekalo tudi neposredno glasovanje o prepričljivosti samih kandidatov.
Po mnenju gledalcev sta bila v debati najbolj prepričljiva Frans Timmermans (43 %) in Bas Eickhout (36 %), sledijo jima Guy Verhofstadt (9 %), Jan Zahradil (7%) in Violeta Tomić (5 %). Ker pa se ti odstotki med oddajo niso kaj veliko spreminjali lahko sklepamo, da bolj izražajo preference gledalcev kot neko oceno kvalitete debate.
Na začetku je imel vsak od kandidatov na voljo minuto časa svoje uvodne besede. Timmermans je izpostavil zlasti vprašanje, kje želimo biti čez deset let in temeljne cilje, dialog, enakopravnost in trajnostna goriva. Poudaril je tudi da zmaga socialistov v Španiji nakazuje da lahko ponudijo odgovor na prihodnost.
Zahradil je poudaril predvsem boljšo uravnoteženost med evropskim in nacionalnim.
Verhofstadt težavo, da bo svet prihodnosti popolnoma drugačen kot svet preteklosti in sedanjosti. Obvladovali ga bodo imperiji kot so Kitajska, Rusija in Indija. Tem lahko parira le močna Evropa. Naše vrednosti bodo v prihodnosti namreč pod močnimi udarci teh imperijev.
Violeta Tomić pa je v svojem uvodnem nagovoru izpostavila težavo, da EU ne sledi več idejam demokracije, enakopravnosti in pravičnosti ter da je finančna kriza na Evropejcih pustila hude posledice, medtem ko jo v Londonu in Frankfurtu jemljejo le kot eno od epizod.
Bas Eickhout pa je poudaril da o podnebnih spremembah ne bi smeli le govoriti, temveč o njih tudi ukrepati. Pri tem verjame v moč evropskega sodelovanja in demokracije.
Gotovo je, da glavne razprave šele prihajajo, saj je bila prva debata razmeroma umirjena in vljudna. Je pa bilo tudi sedaj že izraženega precej vljudnega nestrinjanja nad nekaterimi stališči.
V luči Slovenije je bil posebej zanimiv nastop Violete Tomić, saj se še ni zgodilo, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v debatah na tako visoki politični ravni.
V svojem nastopu pri problematiki digitalne ekonomije je Tomićeva poudarila, da sedanje genaracije mladih živijo slabše od svojih staršev, kar se prej (v EU) še nikoli ni zgodilo. Poudarila je potrebo po prepovedi davčnih oaz in obdavčitvi internetnih velikanov kot so Google, Amazon, Facebook.
Glede na to, da prihaja iz antikapitalistične stranke, sta jo voditelja izzvala z vprašanjem od kje bodo prišle službe, če ne iz visokotehnoloških podjetij, ki bi jih visoko obdavčili. Tomičeva rešitev vidi v zelenem New dealu. Tako bi gradili sončne in vetrne elektrarne ter evropsko mrežo železnic.
Na področju lažnih novic Violeta Tomić predlaga merjenje lažnivosti novic, kajti te po njenem mnenju sprožajo sovražni govor in se strinja, da je odhod Velike Britanije iz EU v veliki meri posledica lažnih novic. Opozarja tudi, da je masovno zbiranje podatkov lahko močno orožje za nadzor družbenega mnenja.
Njenemu mnenju je zelo ostro repliciral Bas Eickhout, ki je poudaril težavo oziroma veliko živčnost ob tem, kdo bo to meril in izredno nevarnost, če bi to počeli politiki.
Na področju podnebnih sprememb Tomićeva opozarja, da je za to kriv neoliberalni kapitalizem, s čimer se njeni sogovorniki nikakor niso strinjali. Nadalje opozarja na 80.000 bruseljskih lobistov, ki skrbijo za to, da se glede tega nič ne spremeni, saj so glasnejši od ljudi.
Na dodatno vprašanje pa priznava, da hiter prehod le ni mogoč, saj bi tako res izgubili preveč delovnih mest.
Kot eno največjih nevarnosti EU Tomićeva vidi vzpon skrajno desnih strank, kar po njenem mnenju izvira iz neoliberalne globalizacije. Sama izpostavlja zlasti problem brezposelnosti.
Predlaga uvedbo evropske minimalne plače, ki bo 20 % nad ravnjo osnovnih življenjskih stroškov v posamezni državi. Evropska centralna banka pa se mora poleg drugih dejavnikov posvečati tudi problemu brezposelnosti.
Tomićeva poudarja, da mora EU kot izredno močan trgovinski partner slediti okoljskim ciljem. Tisti, ki je ne spoštuje, z EU ne bi smel trgovati. Poleg tega mora EU pomagati nerazvitim državam, da si zgradijo lastno družbo, ki bo omogočala varno in uspešno življenje. S tem bomo preprečili preseljevanje ljudi in nevarnost terorizma.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Zato se je včeraj v Maastrichtu na Nizozemskem pomerila v najvišji evropski politični ligi, na prvi izmed debat med med spitzenkandidati posameznih evropskih političnih skupin.
Na razpravi so bili prisotni socialdemokratski kandidat Frans Timmermans, predstavnik zelenih Bas Eickhout, predstavnik evroskeptikov, konservativcev in reformistov Jan Zahradil, liberalec Guy Verhofstadt in tomićeva kot vodilna kandidatka evropske levice Tomič.
Debate se sicer ni udeležil favorizirani kandidat, ki prihaja iz vrst trenutno največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber.
Na tem soočenju so se kandidati posvetili trem temam, digitalni in trajnostni Evropi ter prihodnosti Evrope. Med debato je potekalo tudi neposredno glasovanje o prepričljivosti samih kandidatov.
Po mnenju gledalcev sta bila v debati najbolj prepričljiva Frans Timmermans (43 %) in Bas Eickhout (36 %), sledijo jima Guy Verhofstadt (9 %), Jan Zahradil (7%) in Violeta Tomić (5 %). Ker pa se ti odstotki med oddajo niso kaj veliko spreminjali lahko sklepamo, da bolj izražajo preference gledalcev kot neko oceno kvalitete debate.
Uvodne besede
Na začetku je imel vsak od kandidatov na voljo minuto časa svoje uvodne besede. Timmermans je izpostavil zlasti vprašanje, kje želimo biti čez deset let in temeljne cilje, dialog, enakopravnost in trajnostna goriva. Poudaril je tudi da zmaga socialistov v Španiji nakazuje da lahko ponudijo odgovor na prihodnost.
Zahradil je poudaril predvsem boljšo uravnoteženost med evropskim in nacionalnim.
Verhofstadt težavo, da bo svet prihodnosti popolnoma drugačen kot svet preteklosti in sedanjosti. Obvladovali ga bodo imperiji kot so Kitajska, Rusija in Indija. Tem lahko parira le močna Evropa. Naše vrednosti bodo v prihodnosti namreč pod močnimi udarci teh imperijev.
Violeta Tomić pa je v svojem uvodnem nagovoru izpostavila težavo, da EU ne sledi več idejam demokracije, enakopravnosti in pravičnosti ter da je finančna kriza na Evropejcih pustila hude posledice, medtem ko jo v Londonu in Frankfurtu jemljejo le kot eno od epizod.
Bas Eickhout pa je poudaril da o podnebnih spremembah ne bi smeli le govoriti, temveč o njih tudi ukrepati. Pri tem verjame v moč evropskega sodelovanja in demokracije.
Gotovo je, da glavne razprave šele prihajajo, saj je bila prva debata razmeroma umirjena in vljudna. Je pa bilo tudi sedaj že izraženega precej vljudnega nestrinjanja nad nekaterimi stališči.
Kaj zagovarja evropska levica na čelu z Violeto Tomić
V luči Slovenije je bil posebej zanimiv nastop Violete Tomić, saj se še ni zgodilo, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v debatah na tako visoki politični ravni.
V svojem nastopu pri problematiki digitalne ekonomije je Tomićeva poudarila, da sedanje genaracije mladih živijo slabše od svojih staršev, kar se prej (v EU) še nikoli ni zgodilo. Poudarila je potrebo po prepovedi davčnih oaz in obdavčitvi internetnih velikanov kot so Google, Amazon, Facebook.
Glede na to, da prihaja iz antikapitalistične stranke, sta jo voditelja izzvala z vprašanjem od kje bodo prišle službe, če ne iz visokotehnoloških podjetij, ki bi jih visoko obdavčili. Tomičeva rešitev vidi v zelenem New dealu. Tako bi gradili sončne in vetrne elektrarne ter evropsko mrežo železnic.
Lažne novice
Na področju lažnih novic Violeta Tomić predlaga merjenje lažnivosti novic, kajti te po njenem mnenju sprožajo sovražni govor in se strinja, da je odhod Velike Britanije iz EU v veliki meri posledica lažnih novic. Opozarja tudi, da je masovno zbiranje podatkov lahko močno orožje za nadzor družbenega mnenja.
Njenemu mnenju je zelo ostro repliciral Bas Eickhout, ki je poudaril težavo oziroma veliko živčnost ob tem, kdo bo to meril in izredno nevarnost, če bi to počeli politiki.
Podnebne spremembe
Na področju podnebnih sprememb Tomićeva opozarja, da je za to kriv neoliberalni kapitalizem, s čimer se njeni sogovorniki nikakor niso strinjali. Nadalje opozarja na 80.000 bruseljskih lobistov, ki skrbijo za to, da se glede tega nič ne spremeni, saj so glasnejši od ljudi.
Na dodatno vprašanje pa priznava, da hiter prehod le ni mogoč, saj bi tako res izgubili preveč delovnih mest.
Prihodnost EU
Kot eno največjih nevarnosti EU Tomićeva vidi vzpon skrajno desnih strank, kar po njenem mnenju izvira iz neoliberalne globalizacije. Sama izpostavlja zlasti problem brezposelnosti.
Predlaga uvedbo evropske minimalne plače, ki bo 20 % nad ravnjo osnovnih življenjskih stroškov v posamezni državi. Evropska centralna banka pa se mora poleg drugih dejavnikov posvečati tudi problemu brezposelnosti.
Kako doseči cilje levice v EU?
Tomićeva poudarja, da mora EU kot izredno močan trgovinski partner slediti okoljskim ciljem. Tisti, ki je ne spoštuje, z EU ne bi smel trgovati. Poleg tega mora EU pomagati nerazvitim državam, da si zgradijo lastno družbo, ki bo omogočala varno in uspešno življenje. S tem bomo preprečili preseljevanje ljudi in nevarnost terorizma.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Zadnje objave
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.