Sta evropski bančni in monetarni sistem tik pred zlomom?

Vir foto: pixabay
Nemške medije že nekaj časa zaposluje vprašanje, ali se evrsko območje nezadržno bliža finančnemu zlomu. Med najglasnejšimi "preroki" finančne katastrofe izstopa zlasti dr. Markus Krall (1962–), uveljavljeni nemški ekonomist, riziko-menedžer in izvedenec za monetarno politiko.

Krall si je pozornost širše javnosti v nemškem govornem področju pridobil zlasti s knjižnima uspešnicama Der Draghi-Crash (2017) in Wenn schwarze Schwäne Jungen kriegen (2018), v katerih se kritično opredeljuje do trenutne monetarne in socialne politike tako v Nemčiji kot v celotni EU.


Podcast komentarja dr. Vanje Kočevarja je na voljo na koncu prispevka.




V zadnjem času pa veliko zanimanje medijev vzbuja zlasti njegova napoved zloma evropskega bančnega in monetarnega sistema, ki naj bi ji sledila razpad skupne valute in institucij EU. "Največjo gospodarsko krizo v zgodovini Evrope" naj bi, kot navaja Krall, sprožila erozija nekaterih večjih nemških bank ob koncu leta 2020.

Kot enega glavnih vzrokov domnevno prihajajoče krize nemški finančnik vidi "zombifikacijo" evropskega gospodarstva, ki naj bi jo s politiko nizkih obrestnih mer omogočila Evropska centralna banka. Med evropskimi gospodarskimi družbami naj bi bilo po njegovi oceni približno 15 % "zombi podjetji", ki naj v normalnih pogojih proste trgovine ne bi mogla preživeti.

Krall Evropski centralni banki očita, da je s poskusom plansko vodenega gospodarstva zavrla evropsko konkurenčnost, saj EU v primerjavi z ZDA ali Izraelom premore zanemarljivo število novih inovativnih podjetji. "Zombi podjetja" sicer trenutno še zagotavljajo sorazmerno visoko zaposlenost v mnogih državah Unije, vendar po drugi strani predstavljajo veliko finančno breme in vežejo sposobne kadre, ki bi sicer lahko poskrbeli, da bi EU sledila razvoju četrte industrijske revolucije. Zato naj bi bila konjunktura zadnjih let po njegovem mnenju zgolj utvara.
Ko se bodo nekatere izmed večjih evropskih bank zaradi politike ničnih obrestnih mer in "zombi kreditov" znašle v rdečih številkah, bodo prisiljenje racionalizirati svojo kreditno politiko, kar se bo odrazilo v gospodarski krizi

Ko se bodo nekatere izmed večjih evropskih bank zaradi politike ničnih obrestnih mer in "zombi kreditov" znašle v rdečih številkah, bodo prisiljenje racionalizirati svojo kreditno politiko, kar naj bi se po Krallovih ocenah zgodilo ob koncu leta 2020. Erozija bank naj bi se v roku treh kvartalov, torej v drugi polovici leta 2021, odrazila v gospodarski krizi.

Posledice Brexita za EU Krall komentira z besedami: "Najbolje bo biti čim dlje stran, ko bo bomba eksplodirala. To je to, kar Britanci ravnokar počnejo." K čemur dodaja, da ga izstop Velike Britanije sicer žalosti, saj bo le-ta oslabil sile, ki se znotraj EU zavzemajo za liberalno gospodarsko politiko in svobodno trgovino. Vendar po drugi strani do Brexita čuti simpatije, saj naj bi britanski odločitvi botrovala zdrava ekonomska analiza.

Prihajajočih težav, ki naj bi v bližnji prihodnosti prizadele EU, naj bi se poleg Britancev že dobro zavedali tudi v ZDA, Rusiji in na Kitajskem. Kljub ostri kritiki trenutnega stanja EU pa izvorno idejo povezave podpira in se zavzema za koncept Evrope domovin in svobodne trgovine.

Deklarirani neoliberalec


Markus Krall je nekdanji član CDU, vendar je stranko Angele Merkel zaradi nestrinjanja s kanclerkino energetsko politiko že leta 2012 zapustil. Sam se opredeljuje kot neoliberalec, pristaš avstrijske šole nacionalne ekonomije, zlasti Friedricha Augusta von Hayeka, in je oster kritik keynesijanizma.

Kritiki mu očitajo, da se njegove knjige sicer res berejo kot grške tragedije, vendar naj položaj še zdaleč ne bi bil tako kritičen. Krall na to odgovarja, da, v kolikor se moti in finančnega zloma ne bo, od veselja takoj odpre steklenico penine, vendar upoštevajoč trenutne trende šampanjca doma še nima.

Svoja predavanja običajno zaključi z navedkom, s katerim je John F. Kennedy rad povzemal Danteja: "Najbolj vroči deli pekla so rezervirani za tiste, ki so v časih največje moralne krize ostali nevtralni."

Četudi se  bo izkazal za "lažnega preroka", je previdnost na mestu


Ali je dr. Markus Krall pravi ali lažni "Crash Prophet", bo že kmalu jasno. Prve bančne domine naj bi namreč začele padati že ob koncu letošnjega leta. Ne glede na to, ali je pred nami res finančna apokalipsa, kakršno napoveduje, pa je neizpodbitno dejstvo, da se evropska ekonomija ohlaja. Poleg tega zaupanje državljanov vseh evropskih držav tako v EU kot v skupno valuto pada. Ne gre spregledati, da je nemška zvezna vlada nedavno omejila anonimni nakup zlata. Zgornja meja, do katere nemški državljani še lahko kupijo zlato, ne da bi ob nakupu morali dati svoje osebne podatke, se je z 10. januarjem 2020 spustila na 2.000 evrov.

Ali je Evropska unija res »to big to fail« in ali bo rešitev skupne valute uspela še enkrat, bo torej jasno že v prvi polovici dvajsetih let. Ne glede na to, ali so Krallove mračne napovedi pravilne ali ne, ne bi bilo napak, ko bi jih slovenski stroka in politika vsaj podrobneje preučili.

Na spodnji povezavi si bralci portala Domovina.je lahko ogledajo pogovor, ki ga je z dr. Markusom Krallom na knjižnem sejmu v Frankfurtu oktobra 2019 opravila ekipa nemške časopisne in založniške hiše Junge Freiheit.



https://www.youtube.com/watch?v=oZWYBb6ml2c




Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike