Srednji sloj prebivalstva se tanjša. V Sloveniji še bolj, kot v drugih državah
POSLUŠAJ ČLANEK
Strokovnjaki organizacije, ki jo sestavlja 36 večinoma razvitih držav, med njimi tudi Slovenija, so ugotovili, da se z vsako generacijo manj ljudem uspe prebiti v srednji sloj. To je tisti del prebivalstva, ki letno zasluži med 75 in 200 odstotki mediane nacionalnega dohodka. Mediana je tista raven dohodka, pod in nad katero je statistično gledano po 50 odstotkov prebivalstva.
Slovenija po podatkih OECD iz leta v leto izgublja velikost svojega srednjega razreda in v priemrjavi z ostalimi primerljivimi državami in sosedami zaostaja.
Močan srednji sloj, ki uživa materialno blaginjo, že dolgo velja kot ključni dejavnik pri ohranjanju uspešnega gospodarstva in medsebojno povezane družbe. Poleg zasebne potrošnje namreč srednji sloj poganja večino naložb v izobraževanje, zdravstvo in stanovanjsko gradnjo. Vplačani davki in prispevki iz prihodkov srednjega sloja veljajo tudi za ključne pri ohranjanju sistemov socialne zaščite v razvitem svetu.
Ker je trend zmanjševanja srednjega sloja z vsako generacijo bolj poudarjen, je tako na najslabšem generacija milenijcev, torej tistih, rojenih med začetkom 80. let prejšnjega stoletja in prehodom v novo tisočletje. Če je v državah OECD-ja v srednjem sloju pristalo 70 odstotkov baby boom generacije, rojene v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, je za milenijce ta delež padel na 60 odstotkov.
A poročilo OECD-ja ugotavlja, da so prihodki srednjega sloja v zadnjih dveh desetletjih tako absolutno kot primerjalno gledano komajda zrasli, medtem ko so stroški dobrin in storitev, ki so ključni za ohranjanje načina življenja srednjega sloja, narasli hitreje od inflacije. Cene stanovanjskih nepremičnin so se tako npr. zvišale trikrat bolj, kot se je zvišala mediana dohodkov gospodinjstev.
Poročilo OECD-ja še navaja, da srednji sloj bolj kot nižjega in višjega pesti prezadolženost, saj kar petina njegovih pripadnikov porabi več kot zasluži in se mora tako za vzdrževanje blaginje zadolževati.
OECD je pripravila poročila tudi za posamezne države. V Sloveniji je za uvrstitev v srednji sloj potrebno, da denimo štiričlansko gospodinjstvo na leto zasluži med 20.229 evri in 53.945 evri.
Slovenija ima tako po njihovih izračunih v srednjem sloju 67 % ljudi, 28 % jih je po dohodku v spodnjem razredu, le 5% pa v višjem dohodkovnem razredu. Povprečje članic OECD JE 61% srednjega razreda, 30% nižjega in 9% višjega dohodkovnega razreda.
Ob tem dodajo, da je srednji razred v Sloveniji v zdnjem desetletju skrčil za 5.4%, zgornji razred je zrasel za 1.7 %, za 3.7 % pa se je povečal tudi najnižji razred.
V primerjavi z Avstrijo je Slovenija slabša za 2%. Saj je najnižji razred v Avstriji manjši za 2%, večji pa je posledično za isti % najvišji razred.
Slovaška ima za 2% večji srednji sloj od Slovenije, za 4% manjši nižji sloj in za 1% večji najvišji sloj.
Italija ima kar 5% večji najnižji razred, 8% nižji srednji razred in kar za 4% večji najvišji razred.
Največje presenečenje pa je Češka, ki ima 5% manjši najnižji razred, 4% večji srednji razred in 1% večji.
Slovenija po podatkih OECD iz leta v leto izgublja velikost svojega srednjega razreda in v priemrjavi z ostalimi primerljivimi državami in sosedami zaostaja.
Močan srednji sloj, ki uživa materialno blaginjo, že dolgo velja kot ključni dejavnik pri ohranjanju uspešnega gospodarstva in medsebojno povezane družbe. Poleg zasebne potrošnje namreč srednji sloj poganja večino naložb v izobraževanje, zdravstvo in stanovanjsko gradnjo. Vplačani davki in prispevki iz prihodkov srednjega sloja veljajo tudi za ključne pri ohranjanju sistemov socialne zaščite v razvitem svetu.
Ker je trend zmanjševanja srednjega sloja z vsako generacijo bolj poudarjen, je tako na najslabšem generacija milenijcev, torej tistih, rojenih med začetkom 80. let prejšnjega stoletja in prehodom v novo tisočletje. Če je v državah OECD-ja v srednjem sloju pristalo 70 odstotkov baby boom generacije, rojene v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, je za milenijce ta delež padel na 60 odstotkov.
Stroški srednjega razreda rastejo
A poročilo OECD-ja ugotavlja, da so prihodki srednjega sloja v zadnjih dveh desetletjih tako absolutno kot primerjalno gledano komajda zrasli, medtem ko so stroški dobrin in storitev, ki so ključni za ohranjanje načina življenja srednjega sloja, narasli hitreje od inflacije. Cene stanovanjskih nepremičnin so se tako npr. zvišale trikrat bolj, kot se je zvišala mediana dohodkov gospodinjstev.
Poročilo OECD-ja še navaja, da srednji sloj bolj kot nižjega in višjega pesti prezadolženost, saj kar petina njegovih pripadnikov porabi več kot zasluži in se mora tako za vzdrževanje blaginje zadolževati.
Tako je tudi v Sloveniji, prehitevajo nas primerljive države
OECD je pripravila poročila tudi za posamezne države. V Sloveniji je za uvrstitev v srednji sloj potrebno, da denimo štiričlansko gospodinjstvo na leto zasluži med 20.229 evri in 53.945 evri.
Slovenija ima tako po njihovih izračunih v srednjem sloju 67 % ljudi, 28 % jih je po dohodku v spodnjem razredu, le 5% pa v višjem dohodkovnem razredu. Povprečje članic OECD JE 61% srednjega razreda, 30% nižjega in 9% višjega dohodkovnega razreda.
Ob tem dodajo, da je srednji razred v Sloveniji v zdnjem desetletju skrčil za 5.4%, zgornji razred je zrasel za 1.7 %, za 3.7 % pa se je povečal tudi najnižji razred.
V primerjavi z Avstrijo je Slovenija slabša za 2%. Saj je najnižji razred v Avstriji manjši za 2%, večji pa je posledično za isti % najvišji razred.
Slovaška ima za 2% večji srednji sloj od Slovenije, za 4% manjši nižji sloj in za 1% večji najvišji sloj.
Italija ima kar 5% večji najnižji razred, 8% nižji srednji razred in kar za 4% večji najvišji razred.
Največje presenečenje pa je Češka, ki ima 5% manjši najnižji razred, 4% večji srednji razred in 1% večji.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.