Srednje-vzhodna Evropa med dvema ognjema: od kod razhajanja v EU in kakšni sta računici Rusije in ZDA
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Nedavne sankcije, ki jih je EU sprožila proti Madžarski zaradi kršenja človekovih pravic in odklanjanja migrantov, kažejo na nova razhajanja med EU in Madžarsko. Poleg tega Bruselj moti povezovanje »neposlušne« članice z avtokratsko Rusijo, kar kaže tudi na kompleksno geopolitično podobo vzhodno-srednje Evrope.
V zadnjem času postajajo aktualna vprašanja o kulturno-zgodovinskih razlikah znotraj EU, ki so razlog nevšečnostim in delitvam na osi vzhod-zahod. Razhajanja, ki izhajajo iz percepcije demokracije in odnosa do migracij bi lahko ključno vplivale na prihodnost Stare celine. Kakšen razplet lahko pričakujemo?
Da bi razumeli od kod ta nesoglasja, se je potrebno zazreti v preteklost. Odnosi med Madžarsko in Rusijo niso bili vedno blesteči. Naj omenimo sovjetsko posredovanje v Budimpešti leta 1956 in desetletja trajajočo sovjetsko tiranijo, ki so se ji Madžari zoperstavili z domoljubjem. Patriotizem je tisto orožje, ki je komunizmu zadalo smrtne rane in odprlo pot do svobode in demokracije.
K madžarskemu zgodovinskemu spominu pa so doprinesle tudi vojne z Otomanskim imperijem v 16. in 17. stoletju. Podobne zgodovinske procese je moč zaslediti tudi na Poljskem, ki je bila konec 18. stoletja razkosana med Rusijo, Prusijo in Avstrijo, v 20. stoletju pa žrtev totalitarizmov. Tudi v tem primeru sta bila ključna narodna zavest in katolištvo.
Medtem ko so države evropskega zahoda stoletja uživale blaginjo, mir in gradile imperije, so države vzhodno-srednje Evrope kljubovale invazijam sosednjih držav. Ob tem je razumljivo, da se je v podzavest vzhodnjakov vtisnil prastrah pred tujim.
Zahod ni izkusil sovjetskega jarma. Medtem ko je Marksova ideologija na vzhodu kazala svoje zobe, se je pokojni nemški mislec na zahodu reinkarniral v mnogo bolj prefinjeni podobi. Namesto krvave revolucije si je zamislil kulturno. Udejanjil se je preko boja zatiranih spolnih, rasnih in drugih manjšin proti večini in proti tradiciji. Gre za kulturni marksizem.
Koncept naroda je bil omadeževan že zaradi nacizma, bencin na ogenj pa so prilili še »kritični misleci«, ki so narod, krščanstvo, heteroseksualnost, raso in tradicijo razglasili za rasistično in fašistično ter preko kulture izvedli preobrat, ki je stare družbene vzorce obrnil na glavo.
V tem kontekstu je moč razumeti razhajanja med vzhodom in zahodom glede migracij in demokracije. Če zahod potrditev svobode in demokracije vidi v sprejemanju drugačnosti in tujosti, pa evropski vzhod to dojema kot invazijo tujerodnih elementov, ki ogrožajo narod in tradicijo.
Tudi madžarsko povezovanje z postkomunistično Rusijo, ki velja za varuha tradicije in patriotizma, ni naključje. Madžarska je premajhna, da bi sama kljubovala političnim in diplomatskim pritiskom iz Bruslja. Obenem sebe vidi kot nekoga, ki razume tako Zahod kot tudi Rusijo ter s tem priložnost, da postane posrednik interesov med obema poloma. Hkrati Orban v Putinu vidi partnerja na področju energetike. Jedrska tehnologija in zemeljski plin sta dva ključna asa, ki ju ruski predsednik drži v rokah, ko kljubuje EU in njegovim sankcijam proti Rusiji.
Zemeljski plin je pomemben ekonomski dejavnik in geopolitični vzvod, ko gre za odnose med Rusijo in zahodno Evropo, še zlasti Nemčijo. V igri je plinovod Nord Stream 2, ki bi zaobšel vzhodno-srednjeevropske države in energent zagotovil Nemčiji. Projekt je povezan z negotovimi odnosi med Ukrajino in Rusijo, pa tudi Poljsko in Rusijo, zato največja država sveta išče zanesljivo pot za dostavo svojega plina.
V tej igri pa želi ključno vlogo odigrati tudi Poljska, in sicer s Pobudo treh morij, v katero je vključenih 12 držav med Baltikom, Črnim morjem in Jadranom, in ki predstavlja protiutež Rusiji in Nemčiji. Ključna področja povezovanja teh držav so: transport, digitalizacija, gospodarstvo in energetika. Slednja vzbuja veliko zanimanje pri ZDA, ki želijo oslabiti geopolitični vpliv Rusije na Stari celini, zato naj bi Poljski z ladjami dostavljale utekočinjeni zemeljski plin. ZDA v tem primeru izrabljajo tradicionalno napete odnose med Poljsko in Rusijo, ki se kažejo tudi kot tesno vojaško sodelovanje Poljske in ZDA.
Tudi Poljska vidi priložnost, da se uveljavi kot ključni dobavitelj energije za lokalni trg ter okrepi svojo pozicijo med Rusijo in Nemčijo. Vzhodno-srednja Evropa ni več le postkomunistična periferija, ampak vse bolj odločilna figura na evropski politični šahovnici.
Po drugi strani pa Bruselj poudarja, da bi morala biti omenjena iniciativa v podporo povezovanju na osi vzhod-zahod in ne zgolj sever-jug in s tem katalizator integracije evropskega vzhoda znotraj EU. O prihodnji vlogi tega dela Evrope je težko sklepati. Lahko lokalno povezovanje privede do še večjega razkola znotraj EU?
Zagotovo je to odvisno od evropskih volitev prihodnje leto in morebitne krepitve, za Madžarsko in Poljsko, bolj razumevajočih političnih sil. A eno je jasno: s tem delom Evrope je treba računati, že zaradi tisočletnega poljsko-madžarsko zavezništva, ki se kaže v medsebojni podpori v evropskih institucijah.
Nedavne sankcije, ki jih je EU sprožila proti Madžarski zaradi kršenja človekovih pravic in odklanjanja migrantov, kažejo na nova razhajanja med EU in Madžarsko. Poleg tega Bruselj moti povezovanje »neposlušne« članice z avtokratsko Rusijo, kar kaže tudi na kompleksno geopolitično podobo vzhodno-srednje Evrope.
V zadnjem času postajajo aktualna vprašanja o kulturno-zgodovinskih razlikah znotraj EU, ki so razlog nevšečnostim in delitvam na osi vzhod-zahod. Razhajanja, ki izhajajo iz percepcije demokracije in odnosa do migracij bi lahko ključno vplivale na prihodnost Stare celine. Kakšen razplet lahko pričakujemo?
Bog, narod, dom
Da bi razumeli od kod ta nesoglasja, se je potrebno zazreti v preteklost. Odnosi med Madžarsko in Rusijo niso bili vedno blesteči. Naj omenimo sovjetsko posredovanje v Budimpešti leta 1956 in desetletja trajajočo sovjetsko tiranijo, ki so se ji Madžari zoperstavili z domoljubjem. Patriotizem je tisto orožje, ki je komunizmu zadalo smrtne rane in odprlo pot do svobode in demokracije.
K madžarskemu zgodovinskemu spominu pa so doprinesle tudi vojne z Otomanskim imperijem v 16. in 17. stoletju. Podobne zgodovinske procese je moč zaslediti tudi na Poljskem, ki je bila konec 18. stoletja razkosana med Rusijo, Prusijo in Avstrijo, v 20. stoletju pa žrtev totalitarizmov. Tudi v tem primeru sta bila ključna narodna zavest in katolištvo.
Medtem ko so države evropskega zahoda stoletja uživale blaginjo, mir in gradile imperije, so države vzhodno-srednje Evrope kljubovale invazijam sosednjih držav. Ob tem je razumljivo, da se je v podzavest vzhodnjakov vtisnil prastrah pred tujim.
Dva obraza Karla Marxa
Medtem ko so države evropskega zahoda stoletja uživale blaginjo, mir in gradile imperije, so države vzhodno-srednje Evrope kljubovale invazijam sosednjih držav. Ob tem je razumljivo, da se je v podzavest vzhodnjakov vtisnil prastrah pred tujim.
Zahod ni izkusil sovjetskega jarma. Medtem ko je Marksova ideologija na vzhodu kazala svoje zobe, se je pokojni nemški mislec na zahodu reinkarniral v mnogo bolj prefinjeni podobi. Namesto krvave revolucije si je zamislil kulturno. Udejanjil se je preko boja zatiranih spolnih, rasnih in drugih manjšin proti večini in proti tradiciji. Gre za kulturni marksizem.
Koncept naroda je bil omadeževan že zaradi nacizma, bencin na ogenj pa so prilili še »kritični misleci«, ki so narod, krščanstvo, heteroseksualnost, raso in tradicijo razglasili za rasistično in fašistično ter preko kulture izvedli preobrat, ki je stare družbene vzorce obrnil na glavo.
V tem kontekstu je moč razumeti razhajanja med vzhodom in zahodom glede migracij in demokracije. Če zahod potrditev svobode in demokracije vidi v sprejemanju drugačnosti in tujosti, pa evropski vzhod to dojema kot invazijo tujerodnih elementov, ki ogrožajo narod in tradicijo.
Če zahod potrditev svobode in demokracije vidi v sprejemanju drugačnosti in tujosti, pa evropski vzhod to dojema kot invazijo tujerodnih elementov, ki ogrožajo narod in tradicijo.
Orban med dvema ognjema
Tudi madžarsko povezovanje z postkomunistično Rusijo, ki velja za varuha tradicije in patriotizma, ni naključje. Madžarska je premajhna, da bi sama kljubovala političnim in diplomatskim pritiskom iz Bruslja. Obenem sebe vidi kot nekoga, ki razume tako Zahod kot tudi Rusijo ter s tem priložnost, da postane posrednik interesov med obema poloma. Hkrati Orban v Putinu vidi partnerja na področju energetike. Jedrska tehnologija in zemeljski plin sta dva ključna asa, ki ju ruski predsednik drži v rokah, ko kljubuje EU in njegovim sankcijam proti Rusiji.
Pobuda treh morij
Zemeljski plin je pomemben ekonomski dejavnik in geopolitični vzvod, ko gre za odnose med Rusijo in zahodno Evropo, še zlasti Nemčijo. V igri je plinovod Nord Stream 2, ki bi zaobšel vzhodno-srednjeevropske države in energent zagotovil Nemčiji. Projekt je povezan z negotovimi odnosi med Ukrajino in Rusijo, pa tudi Poljsko in Rusijo, zato največja država sveta išče zanesljivo pot za dostavo svojega plina.
V tej igri pa želi ključno vlogo odigrati tudi Poljska, in sicer s Pobudo treh morij, v katero je vključenih 12 držav med Baltikom, Črnim morjem in Jadranom, in ki predstavlja protiutež Rusiji in Nemčiji. Ključna področja povezovanja teh držav so: transport, digitalizacija, gospodarstvo in energetika. Slednja vzbuja veliko zanimanje pri ZDA, ki želijo oslabiti geopolitični vpliv Rusije na Stari celini, zato naj bi Poljski z ladjami dostavljale utekočinjeni zemeljski plin. ZDA v tem primeru izrabljajo tradicionalno napete odnose med Poljsko in Rusijo, ki se kažejo tudi kot tesno vojaško sodelovanje Poljske in ZDA.
Tudi Poljska vidi priložnost, da se uveljavi kot ključni dobavitelj energije za lokalni trg ter okrepi svojo pozicijo med Rusijo in Nemčijo. Vzhodno-srednja Evropa ni več le postkomunistična periferija, ampak vse bolj odločilna figura na evropski politični šahovnici.
Kakšna je prihodnost vzhodne-srednje Evrope znotraj EU?
Po drugi strani pa Bruselj poudarja, da bi morala biti omenjena iniciativa v podporo povezovanju na osi vzhod-zahod in ne zgolj sever-jug in s tem katalizator integracije evropskega vzhoda znotraj EU. O prihodnji vlogi tega dela Evrope je težko sklepati. Lahko lokalno povezovanje privede do še večjega razkola znotraj EU?
Zagotovo je to odvisno od evropskih volitev prihodnje leto in morebitne krepitve, za Madžarsko in Poljsko, bolj razumevajočih političnih sil. A eno je jasno: s tem delom Evrope je treba računati, že zaradi tisočletnega poljsko-madžarsko zavezništva, ki se kaže v medsebojni podpori v evropskih institucijah.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
6 komentarjev
Kraševka
POGUBNE ZMOTE ...
Res je tako, kot ste napisali.
Alojzij Pezdir
Žal smo vsak dan znova priče popolnega nerazumevanja zahodnoevropske politične in oblastne elite v organih in vodstvih skupnosti EU za posebnosti postopne in pogosto ovirane ali celo povsem blokirane politične demokratizacije na Poljskem, Madžarskem, v baltiških državah nekdanje SZ, Ukrajini in ne nazadnje tudi v državah in sosedah nekdanje SFRJ na balkanskem polotoku.
Namesto da bi vsem tem komajda za silo demokratiziranim zakonodajnim in izvršnim organom držav osvobojene vzhodne Evrope in Balkana zaupali in pomagali še naprej trgati mnogostranske vezi s prejšnjimi komunističnimi diktaturami in nikoli do konca očiščenimi podzemlji mafijsko delujočih tajnih političnih policij, se zahodnoevropski slabo obveščeni in alibično nezainteresirani politični voditelji in pristojni organi EU kar naprej rušilno "zaletavajo" v veljavno sprejete zakone in ukrepe legalno in legitimno izvoljenih organov zakonodajne in izvršne oblasti na Poljskem, Madžarskem, v Ukrajini, Bolgariji, Romuniji ...
V bistvu in dejansko se samooklicani glasnogovorniki in propagandisti zahodnega tipa demokracije zavzemajo za nadaljnje ohranjanje in vzdrževanje poraženih komunističnih ideologij, ideologov ter njihovih zvestih izvrševalcev in likvidatorjev iz prejšnjih totalitarnih in nedemokratičnih režimov v nekdanjih članicah Varšavskega pakta in na Balkanu, še posebej na področju sodne veje oblasti, kjer po demokratizaciji, ki je vsaj za silo osvežila, pomladila in demokratizirala zakonodajno in izvršno vejo oblasti, sodna veja oblasti ostaja slej ko prej doktrinarno in kadrovsko relikt zgodovinsko poraženega in zavrženega totalitarnega režima.
Trajni mandat sodnikov, pojmovan po logiki in pozitivni sodni praksi najrazvitejših držav zahodnoevropske razvite demokracije, ostaja in postaja v državah nekdanjega komunističnega totalitarizma ter posiljene troedinosti zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti pod absolutno diktaturo komunistične partije najtrdnejša vez s poraženo komunistično diktaturo ter najbolj neprebojna ovira resnične demokratizacije tudi na področju pristojnosti in odgovornosti sodne veje oblasti.
Kar pomeni, da dokler ni resnične sistemske, doktrinarne in kadrovske diskontinuitete s prejšnjim totalitarnim režimom na področju sodne veje oblasti, tudi ni mogoče govoriti o polni in vsestranski demokratizaciji ter resnični svobodi nekdanjih totalitarnih in nedemokratičnih držav oz. družb.
In dokler bosta Evropska komisija in Evropski parlament samopašno od zunaj posegala v politične in sodne reforme legalnih in legitimnih organov zakonodajne in izvršne veje oblasti v nekaterih državah vzhodne Evrope, bosta najvišji telesi skupne oblasti v skupnosti EU morda celo nehote delovali proti resnični avtonomiji in demokratizaciji v državah-članicah EU ter v nasprotju z deklariranimi cilji zavirali procese diskontinuitete z zgodovinsko poraženimi in nedemokratičnimi diktaturami v državah-članicah EU iz vzhodne Evrope in Balkana.
Kraševka
APMMB2
Zelo točno in trezno ste opisali problem današnje EVROPE.
Če se ne bomo vrnili k TISOČLETNIM vrednotam, nimamo svetle prihodnosti.
Današnje vodstvo EU se ni izkazalo, kajti dejansko pomaga razgradnji vseh vrednot Evropske celine. V primeru Madžarske, pa se je postavilo celo na stališče, da se države nimajo pravice " boriti" v zaščito države in državljanov.
Če že nimamo SKUPNE obrambe, bi vsaj dovolili, da vsaka država na svojem ozemlju postavi pravila KOGA SPREJME IN POD KAKŠNIMI POGOJI.
ALI JE POTREBNO, DA TUJEC SPREJEMA zakone, navade in običaje NAŠE CELINE, sicer pa si lahko poišče državo, ki ima navade podobne njegovim ? Le tako lahko ostane vsak to KAR JE. Tudi mi !
MEFISTO
Kraševka, ugotavljam, da tebi ljuba stranka ne stori ničesar v smeri osvoboditve od migrantov. Tako se boji zameriti levici, ki nas želi islamizirati. Samo kakih 1.300.000 nas še je, z zavednimi Primorci vred!
STAJERKA2021
APMM... dlično napisano!
APMMB2
Evropa je na razpotju. Skupek egositičnih držav, od katerih vsaka zase išče največje koristi v skupnosti, ki se imenuje Evropska unija, ali Evropska zveza ne more več funkcionirati. Dokler ta skupina držav ni bila ogrožena od zunaj, je funkcionirala, sedaj ko je resno ogrožena, pa se kažejo vse slabosti. Napadalecev je več in napadajo z različnimi sredstvi.
To niso klasični napadi z orožjem.
Migranti napadajo Evropo s svojim množičnim vdiranjem. Amerika napada Evropo z gospodarskimi ukrepi, pred vsem pa z opuščanjem kolektivne obrambe v okviru NATO pakta. Kitajska preti Evropi z gospodarsko in tehnološko silo. Tukaj je še Rusija, ki prav tako ima svoje interese v Evropi, pred vsem s prodajo surovin in enrgentov.
Vsi napadalici ne učinkujejo na EU enako. Vsaka država posebaj je ogrožena različno. Italjia in Grčija sta ogroženi zaradi migrantov, Kitajska ogroža pred vsem industrijsko razvite države, Rusija preti s cenami enrgentov in survin, hkrati pa nenehno rožjla z oržjem in vzdržuje vojno v Ukrajini. ZDA so odprle frontalno vojno z Evropo na industrijskem področj in finančem področju ter tudi obrambnem. Skratka Evropa je ogrožena.
Potrebno je nujno ukrepanje. Potrebno bo zgraditi obrambo.
Toda kako, ko pa so države različno napadene, vsaki je potrebna specifična obramba.
Egositine kakršne so, pa niso sposbne solidarno braniti druga drugo in vse skupaj Evropo.
Evropski skupnosti manjka pred vsem veziva, ki bi Evropejce združilo in jih poenotilo v obrambi.
To da vsaka država želi braniti sama sebe, je premalo. Je premajhna in nima zadoste specifične teže. Giganti, ki jo ogrožajo so veliko močnejši od posamezne evropsak države. Niti veselie kot so Velika Britanija, Nemčija, ali Francija, so kot posameznice nemočne proti Rusiji, Kitajski, ZDA ai prenaseljeni Afriki.
Evropa mora v najkrajšem času spoznati napadalce in definirati kaj in kdo jo ogroža,
Nasledni korak je definicaja obrabne taktike in končno začeti izvajati obrambne ukrepe.
To bo težavn delo in nikakor poenotenje ne bo potekalo gladko in prostovljno.
Kako težka naloga čaka Evropo naj ponazorim težave Slovenije z Levico.
Slovenija je članica NATO pakta, ki je edina obrožena sila, ki brani Evropo. Evropa se ne brani na Vrhniki, ali na Trojanah, tako kot je to videti iz Ljubljane. Evropo se brani v Avganistanu, V Pakistanu, Nigeriji, ali v Maroku.
Ko je sovražnik v Istambulu, je Evropa že izgubljena. O tem nam priča zgodovina. Ker Evropa ni branila Bizanca, so Turki ogrožali Evropo. Ker se Evropa ne brani v Nigeriji, jo ogrožajo migranti na Sredozemlju in vdirajo v Italijo. Tega Koredž ne razume in ne razumejo levičarji, Ko bo v Slovneiji 200.000 migrantov, bodo ogrožali Slovence. Ali se livičarji zavedajo, kaj pomeni rediti 200.000 migrantov? Zato je potrebno Slovenijo in Evropo braniti daleč stran od meja Slovenije in Evrope.
S čim pa se naj Evropa brani? Včasih je veljalo geslo: Za vero , dom , cesarja.
Danes Evropa nima dveh atributov, ki jih je potrebno braniti, nima vere in nima cesarja.
Najprej nekaj o cesarju. Slovenija ga je imela. Nekaj stoletji je Slovencem vladal cesar. Pa ne samo Slovencm, vladal je dvajsetim narodom. In to kar nekaj stoletij, pa ni bilo teženj po razpadu, ali kakšnih drugih nevšečnosti. Znani so bili le pogromi Židov. Pri tem pa že trčimo na drugi pomembni atribut obrambe, to je vera. Ta je v Evropi splahnela. Seveda vero jemljemo kot skupek dogem v katere mora vernik brezpogojno verjeti. To le delno drži. Vera je mnogo več, je tudi način življenja, je kultura. Torej braniti vero ne pomeni samo in izključno braniti dogme. Braniti vero pomeni braniti kulturo in način življenja. Prav kulturo in način živjenja pa napada in ruši ateizem in levičarstvo. Evropa mora pred vsem utrditi tradicije, konzervativnost, kulturo in način življenja.
Pred Evropo so volitve. V kolikor se bo razgradnja nadaljevala, v kolikor konservativne stranke izgubijo primat, se bo razgradnja nadaljevala in Evriopa bo postala plen napadalcev. Najprej jo bdo zasedli in oropali migranti, nato pa bodo preostanek oropali še drugi, če bo na pogorišču še kaj ostalo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.