Srednje-vzhodna Evropa med dvema ognjema: od kod razhajanja v EU in kakšni sta računici Rusije in ZDA

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Nedavne sankcije, ki jih je EU sprožila proti Madžarski zaradi kršenja človekovih pravic in odklanjanja migrantov, kažejo na nova razhajanja med EU in Madžarsko. Poleg tega Bruselj moti povezovanje »neposlušne« članice z avtokratsko Rusijo, kar kaže tudi na kompleksno geopolitično podobo vzhodno-srednje Evrope.

V zadnjem času postajajo aktualna vprašanja o kulturno-zgodovinskih razlikah znotraj EU, ki so razlog nevšečnostim in delitvam na osi vzhod-zahod. Razhajanja, ki izhajajo iz percepcije demokracije in odnosa do migracij bi lahko ključno vplivale na prihodnost Stare celine. Kakšen razplet lahko pričakujemo?

Bog, narod, dom


Da bi razumeli od kod ta nesoglasja, se je potrebno zazreti v preteklost. Odnosi med Madžarsko in Rusijo niso bili vedno blesteči. Naj omenimo sovjetsko posredovanje v Budimpešti leta 1956 in desetletja trajajočo sovjetsko tiranijo, ki so se ji Madžari zoperstavili z domoljubjem. Patriotizem je tisto orožje, ki je komunizmu zadalo smrtne rane in odprlo pot do svobode in demokracije.

K madžarskemu zgodovinskemu spominu pa so doprinesle tudi vojne z Otomanskim imperijem v 16. in 17. stoletju. Podobne zgodovinske procese je moč zaslediti tudi na Poljskem, ki je bila konec 18. stoletja razkosana med Rusijo, Prusijo in Avstrijo, v 20. stoletju pa žrtev totalitarizmov. Tudi v tem primeru sta bila ključna narodna zavest in katolištvo.
Medtem ko so države evropskega zahoda stoletja uživale blaginjo, mir in gradile imperije, so države vzhodno-srednje Evrope kljubovale invazijam sosednjih držav. Ob tem je razumljivo, da se je v podzavest vzhodnjakov vtisnil prastrah pred tujim.

Dva obraza Karla Marxa


Medtem ko so države evropskega zahoda stoletja uživale blaginjo, mir in gradile imperije, so države vzhodno-srednje Evrope kljubovale invazijam sosednjih držav. Ob tem je razumljivo, da se je v podzavest vzhodnjakov vtisnil prastrah pred tujim.

Zahod ni izkusil sovjetskega jarma. Medtem ko je Marksova ideologija na vzhodu kazala svoje zobe, se je pokojni nemški mislec na zahodu reinkarniral v mnogo bolj prefinjeni podobi. Namesto krvave revolucije si je zamislil kulturno. Udejanjil se je preko boja zatiranih spolnih, rasnih in drugih manjšin proti večini in proti tradiciji. Gre za kulturni marksizem.

Koncept naroda je bil omadeževan že zaradi nacizma, bencin na ogenj pa so prilili še »kritični misleci«, ki so narod, krščanstvo, heteroseksualnost, raso in tradicijo razglasili za rasistično in fašistično ter preko kulture izvedli preobrat, ki je stare družbene vzorce obrnil na glavo.

V tem kontekstu je moč razumeti razhajanja med vzhodom in zahodom glede migracij in demokracije. Če zahod potrditev svobode in demokracije vidi v sprejemanju drugačnosti in tujosti, pa evropski vzhod to dojema kot invazijo tujerodnih elementov, ki ogrožajo narod in tradicijo.
Če zahod potrditev svobode in demokracije vidi v sprejemanju drugačnosti in tujosti, pa evropski vzhod to dojema kot invazijo tujerodnih elementov, ki ogrožajo narod in tradicijo.

Orban med dvema ognjema


Tudi madžarsko povezovanje z postkomunistično Rusijo, ki velja za varuha tradicije in patriotizma, ni naključje. Madžarska je premajhna, da bi sama kljubovala političnim in diplomatskim pritiskom iz Bruslja. Obenem sebe vidi kot nekoga, ki razume tako Zahod kot tudi Rusijo ter s tem priložnost, da postane posrednik interesov med obema poloma. Hkrati Orban v Putinu vidi partnerja na področju energetike. Jedrska tehnologija in zemeljski plin sta dva ključna asa, ki ju ruski predsednik drži v rokah, ko kljubuje EU in njegovim sankcijam proti Rusiji.

Pobuda treh morij


Zemeljski plin je pomemben ekonomski dejavnik in geopolitični vzvod, ko gre za odnose med Rusijo in zahodno Evropo, še zlasti Nemčijo. V igri je plinovod Nord Stream 2, ki bi zaobšel vzhodno-srednjeevropske države in energent zagotovil Nemčiji. Projekt je povezan z negotovimi odnosi med Ukrajino in Rusijo, pa tudi Poljsko in Rusijo, zato največja država sveta išče zanesljivo pot za dostavo svojega plina.

V tej igri pa želi ključno vlogo odigrati tudi Poljska, in sicer s Pobudo treh morij, v katero je vključenih 12 držav med Baltikom, Črnim morjem in Jadranom, in ki predstavlja protiutež Rusiji in Nemčiji. Ključna področja povezovanja teh držav so: transport, digitalizacija, gospodarstvo in energetika. Slednja vzbuja veliko zanimanje pri ZDA, ki želijo oslabiti geopolitični vpliv Rusije na Stari celini, zato naj bi Poljski z ladjami dostavljale utekočinjeni zemeljski plin. ZDA v tem primeru izrabljajo tradicionalno napete odnose med Poljsko in Rusijo, ki se kažejo tudi kot tesno vojaško sodelovanje Poljske in ZDA.

Tudi Poljska vidi priložnost, da se uveljavi kot ključni dobavitelj energije za lokalni trg ter okrepi svojo pozicijo med Rusijo in Nemčijo. Vzhodno-srednja Evropa ni več le postkomunistična periferija, ampak vse bolj odločilna figura na evropski politični šahovnici.

Kakšna je prihodnost vzhodne-srednje Evrope znotraj EU?


Po drugi strani pa Bruselj poudarja, da bi morala biti omenjena iniciativa v podporo povezovanju na osi vzhod-zahod in ne zgolj sever-jug in s tem katalizator integracije evropskega vzhoda znotraj EU. O prihodnji vlogi tega dela Evrope je težko sklepati. Lahko lokalno povezovanje privede do še večjega razkola znotraj EU?

Zagotovo je to odvisno od evropskih volitev prihodnje leto in morebitne krepitve, za Madžarsko in Poljsko, bolj razumevajočih političnih sil. A eno je jasno: s tem delom Evrope je treba računati, že zaradi tisočletnega poljsko-madžarsko zavezništva, ki se kaže v medsebojni podpori v evropskih institucijah.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike