Srednja Evropa se prebuja. Pa tudi slovenska zunanja politika

Peter Jerman
25

Včeraj so se voditelji držav Srednje Evrope, predstavniki Evropske unije (EU) in številni drugi gostje udeležili letošnjega Blejskega strateškega foruma (BSF). Najpomembnejši temi, o katerih so razpravljali nastopajoči, sta bili prihodnost EU in evropsko sodelovanje po koncu pandemije korona virusa.

Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.

Rekordno visoka politična udeležba je forumu tokrat dala večji politični pomen in dodala novo razsežnost, kar je povzročilo tudi veliko večji odmev v naših medijih kot v prejšnjih letih.

Domača politična opozicija se je nemudoma odzvala na dogajanja na Bledu. Po pričakovanju je bil njen odziv negativen in kritičen. Še posebej je bila kritična, zlasti v v zvezi z visokimi gosti, v.d. predsedujoče socialnih demokratov Tanja Fajon, kljub temu da sta bila med visokimi gosti italijanski premier Giuseppe Conte in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josep Borell, ki oba izhajata iz krogov levo-sredinske evropske politike.

Glavni tarči kritike opozicije (in medijev) sta sicer bila madžarski premier Viktor Orban in srbski predsednik Aleksandar Vučić, a za našo opozicijo niso bile problematične njune izjave, ampak že samo njuna prisotnost na Bledu.

 Grajenje Evrope se more nadaljevati

Medtem ko so trije neznanci protestirali oziroma pozirali za naše medije na obali Blejskega jezera, so voditelji in predstavniki Slovenije, EU, Poljske, Italije, Madžarske, Češke, Bolgarije in Hrvaške razpravljali o prihodnosti evropske integracije.

Čisto vsi so se strinjali, da mora Evropa med in po krizi nadaljevati z izgradnjo EU. V razpravi so bili izpostavljeni trije ključni prihodnji cilji EU: uspešno izpeljati novi evropski »Marshallov plan,« okrepiti skupno evropsko obrambo, in razviti boljšo skupno zdravstveno politiko.

Zato se lahko čudimo, da je moderator razprave, ugledni britanski novinar in publicist Nike Gowing, provokativno povprašal voditelje “ali politične garniture držav, danes prisotnih na odru, ogrožajo koncept Združene Evrope,« glede na to, da so se v svojih uvodnih nastopih tako rekoč vsi člani prisotne »politične garniture« zavzeli za združeno Evropo. Prav vsi gostje so odprto povedali, da je prihodnost Evrope v nadaljevanju evropskega sodelovanja in čeprav se je slišalo tudi kakšno kritično besedo o Bruslju, ni noben od voditeljev odkrito nastopil proti Evropski uniji.

Tokratni Blejski strateški forum je pokazal, da se je sedaj tudi Srednja Evropa prebudila in da je pripravljena prevzeti večjo vlogo pri prihodnji izgradnji skupne združene Evrope.

Tokratni Blejski strateški forum je pokazal, da se je sedaj tudi Srednja Evropa prebudila in da je pripravljena prevzeti večjo vlogo pri prihodnji izgradnji skupne združene Evrope. Slovenija pa je nakazala, da bo, ne glede na to, kdo bo vodil izgradnjo Evropske unije, tudi sama sodelovala v tem procesu in skušala povezati različno misleče članice.

Strateški ali ideološki forum?

Iz krogov domače opozicije smo lahko slišali številne kritike o sodelujočih gostih in forumu na splošno. Tanja Fajon in Jerca Korče vidita v letošnji izvedbi Blejskega strateškega foruma premik Slovenije proti Vzhodu, medtem ko Levica vidi v letošnjem forumu zbor skrajne desnice.

Zadnja trditev je nekoliko nenavadna, glede na to, da sta bila med gosti dva predstavnika levo-sredinskih vlad. Giuseppe Conte trenutno vodi levo-sredinsko vlado v Italiji, medtem ko češki magnat Andrej Babiš vlada na Češkem s podporo socialnih demokratov in celo čeških komunistov.

Ali je torej bil Blejski strateški forum zbor skrajne desnice in skrajne levice? Seveda, da ne. Blejski strateški forum je letos dogodek, ki je zbral voditelje srednje Evrope in cilja na strateško sodelovanje držav iz te regije. Zato je po mojem mnenju kakršenkoli poskus razlage letošnjega Blejskega strateškega foruma kot ideološko motiviranega dogodka napačna.

Odkar je spomladi letos nova koalicija prevzela vodenje naše vlade, smo priča pravemu oživetju slovenske zunanje politike.

Oživitev slovenske zunanje politike

Prvi članek, ki sem ga pred dvema letoma napisal za Domovino, je bila analiza Slovenije v mednarodnem oziroma evropskem prostoru. Takrat je evropska raziskava pokazala, da je Slovenija ostala na robu mednarodnega sodelovanja.

Odkar je spomladi letos nova koalicija prevzela vodenje naše vlade, smo priča pravemu oživetju slovenske zunanje politike. Slovenija se je uspešno znova umestila v diplomatsko dogajanje na področju Zahodnega Balkana, se znala predstaviti v Bruslju in se obenem povezala s srednjo Evropo.

Poleg tega je napovedan skorajšnji obisk francoskega ministra za zunanje zadeve Le Driana v Ljubljani, kar potrjuje včerajšnjo trditev nekdanjega oz. prvega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da lahko Slovenija potuje tako s francoskim hitrim vlakom, kot tudi s Srednjo Evropo.

Brez dvoma še vedno nismo dosegli pravega položaja znotraj Evropske unije, a po skoraj desetletju stagnacije je Slovenija spet počasi začela gledati navzven. Kar je treba pozdraviti.

25 KOMENTARJI

  1. Blejski strateški Forum, je pomembna zadeva. Izpeljavo le tega, lahko samo pohvalimo.

    Politiki je nujno, da se srečujejo in iščejo skupne cilje. Za dosego skupne gradnje odnosov med državami Evrope, je sodelovanje nujno.
    To, da se samo iz Bruslja, “žuga s prstom” nekomu, ki mu ne daš niti prilike povedati svojih stališč, je neplodno. Prav taka srečanja, kot tokrat na Bledu, dosežejo boljšo enotnost v UNIJI.

    Tudi to, da bi Evropa imela, poleg “Nemško-Francoskega vlaka”, še “Srenje-Evropski vlak” pa ni nič narobe. Stari ljudje so vedno rekli: “Več glav, več ve”. Seveda VRH – EU, pa je dolžan vse glave poslušati in jih vsklajevati.

    Sinoči se je na naši RTV slišalo kaj malo pohval o Blejskem Forumu. Več se je lahko poslušalo Koršetovo in Fajonovo, kako sta, kot je njihova navada, vse kritizirali.
    Kam bi prišla Slovenija, če bi vsi mislili s tako glavo, kot je Fajonova?
    Kraški kmet je imel navado reči: “Prazen sod, najglasneje zveni, če na njega potrkaš” !
    To dokazujejo tudi ljubljanski “kolesarji”

    Zunanja politika te vlade je dobra in lahko si obetamo boljše čase!

  2. Trdno srednje-evropskego zavezništvo je strateška nuja. Je pa seveda logično, da bo to doživljalo napade iz zahoda Evrope. Višegrad+ namreč pomeni emancipacijo držav srednje Evrope. Pomeni alternativo zahodnemu liberalno-dekadentnem vplivu. In povečuje moč in vpliv srednje Evrope. Seveda to ni všeč Francozom in Angležem, ki so navajeni voditi Evropo (ter svet) in na vzhodnjake gledajo kot na nerazvite reveže, ki lahko delajo za njih, ne smejo pa razmišljati z lastno glavo.

    Konservativni blok Evropskih držav je nujna protiutež dekadentnemu zahodu. Potencialne zaveznike srednje-evropskih držav vidim tudi v sredozemskih državah (Španija, Italija). Nemčijo pa vidim kot državo, ki je nekako razpeta med vzhodom in zahodom in zna v prihodnosti presenetiti tudi z premikom bliže višegradu. Je pa pomembno, da se težišče srednje-evropskega povezovanja ohrani v trdno tradicionalnih državah in se nikakor ne sme premakniti v Nemčijo.

  3. Blejski strateški forum je po dolgem času pokazal in dokazal domači ter mednarodni javnosti, da ima aktualna slovenska desno-sredinska vlada po mrtvo-udnem desetletju popolne zunanjepolitične in diplomatske neambicioznosti, samozadostnosti, improvizacije in ignorance nedopustno brezbrižnih in nesposobnih zunanjih ministrov ponovno tudi razvidne zunanjepolitične cilje in strategije ter da je pripravljena za nujna zavezništva v okviru skupnosti EU tudi kaj konkretnega in razumnega predlagati, ponuditi, storiti.
    Proti-janšistična opozicija je uspela na forum poslati na ogled le začasno voditeljico SD in evro-poslanko Tanjo Fajon in prvakinjo SAB in nekdanjo premierko Alenko Bratušek ter nekaj najbolj infantilnih performerjev, ki so s svojimi maskami in parolami le papagajsko neinventivno ponavljali in še dodatno banalizirali že stokrat slišano, postano in skrajno dolgočasno hujskaško “anti-orbanjenje”.
    Za ekscentrične “mesečnike” Levice pa je tako ali tako vse, kar je izven njih samih, desničarstvo, skrajno desničarstvo, nacizem in fašizem, tako da ni prav nič čudno, kako zlahka “mečejo v isti koš” demokratično izvoljene, legalne in legitimne voditelje različnih političnih strank in strankarskih skupin iz Italije, Češke, Poljske, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Bolgarije, Slovenije ter visokih predstavnikov EU ter jih s svojo zdresirano “barvno slepoto” vse po vrsti infantilno žalijo s svojim zmerjanjem za “skrajno desnico”.
    Blejski forum je tudi pokazal, da so le neposredna, odprta in odkrita osebna srečanja najkompetentnejših predstavnikov vlad, zunanjih ministrstev in diplomacij pot do boljšega medsebojnega poznavanja, do višje stopnje medsebojnega zaupanja in do realnejših možnosti za postopno odstranjevanje dolgoletnih medsebojnih (na videz celo neprebojnih) ovir. Tako je hrvaški premier Andrej Plenković v svoji izjavi spravljivo in tvorno odgovoril tudi na namig spraševalke, ali bi celo arbitražna razsodba lahko bila primerno izhodišče za vzpostavitev resnejšega in tvornejšega dvostranskega dialoga o sporazumni implementaciji arbitražne odločitve oz. o njeni obojestransko sprejemljivi uveljavitvi, uresničitvi in izvršitvi. Z morebitnim sporazumom in celo morebitno vsebinsko nadgradnjo obeh vlad, kar navsezadnje omogoča že sama arbitražna pogodba in tudi odločitev arbitražnega senata.
    Seveda si ne delamo iluzij, da bo iskanje dogovora med sosednjima državama v prihodnosti udobno in brez težav. A preziranje neposrednih diplomatskih in političnih stikov ter razgovorov in stavljenje vsega političnega kapitala alibično zgolj in samo na mednarodne pravne forume ter stroškovno nenasitne odvetnike, kar je počela predvsem vlada profesorja pravnih ved dr. Mira Cerarja, pasivno pa nadaljevala tudi vlada Marjana Šarca, se je izkazalo za politično in pravno brezuspešno in brezplodno, zunanjepolitično, diplomatsko in stroškovno pa nadvse škodljivo in zapravljivo za interese RS in njenih državljanov ter davkoplačevalcev.

  4. Povezavanje z manj razvitimi in manj demokratičnimi državami EU je smiselno le in če bo Slovenski diplomaciji uspel velik met in sicer če se bo pozicionirala kot mediator med razvito in nerazvito EU.
    Težko bo a splača se poizkusiti.

    • Od kod predpostavka, da je Slovenija bolj demokratična od Poljske, Češke, Slovaške ali Madžarske? Dvojna merila v sodstvu, medijska hegemonija levice, kulturna hegemonija levice, moč nevladnih organizacij je pretežno v rokah levice, ključne pozicije na družboslovnih fakultetah zasedajo levičarji itd.

      Da ne govorimo o zahodu. V Franciji policija pretepa rumene jopiče. V Združenem kraljestvu zapirajo ljudi, ki se miroljubno upirajo islamizaciji. Živi primer tega je Tommy Robinson, politični zapornik v VB. Poglejte si video, jaz sem obnemel:

      https://video.foxnews.com/v/5817330682001#sp=show-clips

      Povsod na zahodu se zapira jeklena pest politične korektnosti. Če mislite, da je zahod bolj demokratičen, kot srednja Evropa, ste obstali nekje v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja.

    • Češka je po pariteti kupne moči na prebivalca prehitela Slovenijo. Češka je na 105 %. Poljska in Madžarksa sta na 82 % BDP na prebivalca (PKM), Slovaška je na 90 %. Nominalni BDP je sicer na Poljskem in Madžarskem še precej manjši, ampak povprečna kupna moč pa je že skoraj primerljiva. Slovenijo sicer rešuje bolj enakomerna razporeditev bogastva, kar v praksi pomeni, da povprečni Slovenec še vedno živi precej bolje kot povprečni Madžar ali Poljak. In celo nekoliko bolje kot povprečni Čeh.

  5. Na strateškem forumu je Plenković Janši predlagal “nemški model” spremljanja okuženih v posameznih županijah .
    Predlagam da Janša predlaga Plenkoviču ˝nemški model ˝ spotovanja sodb arbitražnih sodišč.

  6. Rudolf Slovenije kot lahko preberete nisem uvrstil med bolj demokratične države, niste prav prebrali. Predlagal sem, da če se že povezuje z manj demokratičnim državami…….

    • Še vedno. Treba je najprej argumentirano dokazati, da so Francija, VB in Nemčija bolj demokratične od Poljske, Madžarske, Češke ali Slovaške…

      Vzemimo kot primer omejevanje financiranja nevladnih organizacij s tujim denarjem, kar je uvedla Madžarska. Je to, da si globalni kapital kupuje medijski, akademski in politični vpliv v določeni državi demokratično? Mislim da NE. Je OLIGARHIČNO, kar je nasprotje od demokratičnega.

      Orban je s tem pristrigel vpliv globalne oligarhije na Madžarskem. Seveda pa globalni mediji, ki so v rokah oligarhije o tem poročajo negativno.

      Na drugi strani imamo pa primer Francije, ki pretepa rumene jopiče. In ki je recimo leta 2011 samovoljno začela vojno v Libiji. Mislite, da je bila vojna demokratična odločitev? Si je francosko ljudstvo želelo vojne v Libiji? Mislim da ne. Zakaj se recimo tako rado pozablja, da je ena izmed ti. jedrnih držav pred kratkim napadla suvereno državo in jo zbombardirala v srednji vek?! In s tem odprla mediteransko migrantsko pot. To je ZLOČIN.

      Zahod je že zdavnaj izgubil moralni kompas. Ostajata jim samo še cinizem in aroganca. Ni več svetilnikov na zahodu, ni več vzorov na zahodu. Če hočemo ohraniti tradicionalne, zdrave vrednote, v katere verjamemo, bomo morali sami zavihati rokave in orati svojo ledino. Srednja Evropa mora nositi ogenj veličastne Evropske civilizacije v prihodnost.

  7. Spoštovani Rudolf po vaši logiki ne obstaja niti možnost, da se lahko ugotovi kateri režimi so v osnovi demokratični in kateri ne, kajt noben demokartični model ni brezmadežen in v vsake m obstajajo določene neenakosti pri čemer je za kapitalizem značilna ekonomska neenakost, ki pogojuje vse ostale.
    Sam menim, da se to da ugotoviti že po primerjavi osnovnih načel:
    DEMOKRATIČNO NEDEMOKRATIČNO
    LJUDSKA SUVERENOST MOČ JE V ROKAH POSAMEZNIKOV
    *Z glavnino javnih sredstev upravljajo * Z glavnino javnih sredstev upravlja
    nižji nivoji (lokalne skupnosti) samodržec, avtokrat in ali politične elite
    *Vsi ljudje imajo enake pravice in možnosti *Politične in/ali ekonomske elite imajo
    več pravic od ostalih
    *Ljudje so svobodni pri izraženju svojih stališč *Določene skupine, vere ali narodnosti se
    vere, narodne pripadnosti se tretirajo kot več vredne
    SVOBODA TISKA IN ZDRUŽEVANJA MEDIJI SO V ROKAH ELIT
    *Novinarji so neodvisni *Novinarje se da kupiti
    *Mnenjski voditelji lahko izražajo svoja stališča Svoja stališča izražajo samo režimski ljudje
    PRAVNA DRŽAVA
    *Zakoni veljajo za vse enako, sodišča so *Zakoni so že napisani tako, da utrjujejo
    neodvisna in legalizirajo dejanja vladajočih
    MOČ INSTITUCIJ
    *Največjo moč imajo ljudske iniciative *Največjo moč imajo politične stranke
    in ljudski referendum in neformalna ozadja.
    Po zgornjih kriterijih Madžarske ne moremo uvrstiti med zgledne demokratične države.

    • Ni res, ne gre za relativizem. Jaz trdim, da zna biti po teh kriterijih, ki ste jih našteli Madžarska bolj demokratična od zahoda.

      Recimo medijska krajina je na Madžarskem precej bolj uravnotežena kot na zahodu, kjer je 90 % medijev levih. Kakšno je razmerje na Madžarskem? Mediji na Švedskem in v Veliki Britaniji se samocenzurirajo. To je kot v svinčenih časih komunizma pri nas.

      Na Madžarskem te ne zaprejo zaradi političnih stališč. V Veliki britaniji te zaprejo, v Franciji pretepejo. Glejte intervju s Tommyjem Robinsonom na Fox News. Ne samo da so ga zaprli, mučili so ga v Britanskem zaporu.

      Sodišča v Veliki Britaniji zapirajo in obsojajo politične disidente in po orwellovsko regulirajo govor. Prav tako Švedska recimo.

      Madžari so zaprli Soroševo univerzo, kjer je oligarh s svojim denarjem kupoval politični vpliv. To ni primer demokracije ampak kupovanja vpliva z denarjem. Kjer vlada denar, demokracija ne more uspevati. En človek en glas, ne pa en dolar en glas.

      Večina ljudi v Evropi si ne želi nelegalnih migrantov, pa nam jih vseeno porivajo v grlo. Kljub temu, da si jih ne želimo bodo NVOji, financirani z globalnim kapitalom nadaljevali s švercanjem migrantov proti ljudski volji. Na Madžarskem velja glede migrantov LJUDSKA VOLJA.

      Itd. Pri zdravi pameti ne vidim, od kod vam takšno slepo čaščenje zahodnih “demokracij”. Kot pravim, verjetno ste miselno obstali v nekem prejšnjem obdobju. Toda stvari so se od takrat precej spremenile.

  8. Že ta primerjava Madžarska v odnosu na zahod, ste potrdila dva temeljna postulata:
    1.Madžarska po vaše očitno ne sodi med zahodne demokracije,
    2.Zahod ima zelo različne tipe demokracij, zato ne more biti relevantna vaša primerjava Madžarska vs. zahod. Po zgornjih kriterijih so v Evropi najbolj razvite demokracije:
    Švice, Danske, Belgije, Švedske, Finske in Norveške.
    Najmanj pa: Srbije, Albanije, Romunije, Bolgarije in Madžarske.
    Žal dragi Rudolf ni dovolj, da mislite vi in JJ, da je Madžarska vzgled demokracije.
    Bo treba prepričate še koga!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime