Srečanje KUL-a in Roberta Goloba: Skupen cilj je, da leva politika prevzame oblast

Foto: Tamino Petelinšek/STA

“Pričakovanja? Samo pozitivna. Baje, da delimo iste vrednote, tako da se bomo verjetno kaj dogovorili,” je bil pred današnjim srečanjem z voditelji strank KUL koalicije optimističen Robert Golob, “novi obraz” slovenske politike in vodja Gibanja svoboda. Danes so se tako z njim sešli Luka Mesec, Marjan Šarec, Tanja Fajon in Alenka Bratušek. Kot so izpostavili, imajo skupen cilj, in sicer prevzem oblasti in uveljavitev sprememb v državi, a po Golobovih besedah njegovo gibanje kljub podobnim nazorom še vedno predstavlja konkurenco (tudi) KUL-u.

Srečanje je sledilo včerajšnjemu pozivu Zavezništva za demokratično Slovenijo, ki ga sestavljajo levo usmerjeni intelektualci; med vidnejšimi omenimo Borisa A. Novaka, Spomenko Hribar, Barbaro Rajgelj, Bogomirja Kovača in Boža Repeta, znano pa je tudi, da je velik podpornik tovrstnega sodelovanja tudi nekdanji predsednik RS Milan Kučan.

Zavezništvo je vse “demokratično usmerjene” stranke pozvalo, naj pred volitvami oblikujejo programsko usklajeno koalicijo, ki naj bi Sloveniji prinesla obnovo demokracije ter pravne in socialne države. Sedanjo vlado v pozivu namreč opisujejo kot “avtoritarno vladavino” ter pozivajo “svobodomiselne, narodno zavedne in evropsko usmerjene” državljanke in državljane k “demokratičnemu prelomu” z le-to. Poziv je bil v veliki meri naslovljen na stranke KUL koalicije in Gibanje svoboda, in slednji so danes storili prvi korak k sodelovanju, ki naj bi jih (ponovno) popeljalo na oblast.

Voditelji KUL-a so se z Golobom že dobivali posamično, pred prvim skupnim srečanjem pa je bilo predvsem s strani koordinatorja Mesca in predsednice Bratuškove čutiti zadržanost; Mesec je sodelovanje pogojeval s programsko vsebino, Bratuškova pa je dejala: “Sama osebno nekih velikih pričakovanj nimam, mi se poznamo.” Spomnimo, Robert Golob je politično pot začel v Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića in jo nadaljeval z Alenko Bratušek.

Kot je po srečanju povedal Golob, bi bilo o programskih oblikah sodelovanja še prezgodaj govoriti, so pa odprli dialog, kjer lahko že danes začnejo razpravljati o družbeno političnih vprašanjih. Se bo Gibanje svoboda pridružilo koaliciji KUL? Golob odgovarja: “V kolikor bi KUL, takšen, kot je, zadoščal za potrebe, ki jih volivke in volivci vidijo, potem prostora za našo stranko sploh ne bi bilo. Očitno je, da ljudje želijo alternativo, in verjamem, da jo Gibanje svoboda lahko ponudi.”

Poudarja pa tudi, da ne glede na to, da predstavljajo alternativo KUL-u, ne bodo izključevali, in se bodo pogovarjali s tistimi, s katerimi delijo enake vrednote. Ob tem je potrebno povedati, da Golob od svoje ponovne pojavitve v politiki zapira vrata pogovorom z vsemi člani in podporniki trenutne vladne koalicije.

Kot je povedal Marjan Šarec, zadev niso odpirali v globino, so pa ugotovili, da je njihov “skupen cilj, da ta vlada odide, da se po volitvah vzpostavi drugačno stanje v državi.” V tem duhu tudi Tanja Fajon sestanek ocenjuje kot dober, saj so odprli pot dialoga in sodelovanja: “Prvi korak je, da 24. aprila zmagamo, in to je naš skupni cilj,” je povedala in dodala, da so se sogovorniki jasno strinjali, da si želijo zamenjati vlado, in da bodo v prizadevanjih za to sodelovali. “Prepričana sem, da se Gibanje Svoboda lahko pridruži naši demokratični opoziciji, ko bo znano, kakšen je njen program,” je povedala o pridružitvi Gibanja svoboda KUL-u

Nekoliko bolj zadržan je bil po pričakovanjih Luka Mesec, ki sicer izraža zadovoljstvo nad dialogom, a sodelovanje se bo lahko konkretneje nadaljevalo šele, ko bosta znana Golobov program in ekipa. Mesec ob tem tudi pove, da je Golob jasno povedal, da ne prihaja z nobenim posebnim načrtom, temveč si želi le pogovora s KUL-om o sodelovanju za zamenjavo oblasti. Tudi Alenka Bratušek je povedala, da razen energetike konkretnih programskih vsebin niso predelovali, čas za nadaljnje pogovore pa bo prišel, ko bo na strani Golobovega gibanja kaj več znanega na programskem in kadrovskem področju.

Kljub programski in kadrovski votlosti skupaj za prevzem oblasti
Sogovorniki so bili jasni: najvišji skupen cilj je menjava oblasti, torej odhod trenutne vladne koalicije. Ostalo (program, vizija, kadri) se zdi drugotnega pomena, vse je podrejeno prevzemu oblasti in odstranitvi članov in podpornikov trenutne koalicije iz sistema upravljanja države. Kljub pogostim besedam o povezovanju in sodelovanju tako vidimo, da se Golobovo gibanje omejuje zgolj na svoj ideološki krog; vnaprejšnje izključevanje v resnici ne prinaša dialoga, temveč enoumje, ki je za državo škodljivo.

Zdi se, da vsi KUL partnerji niso navdušeni nad vstopom Goloba v politiko, saj raziskave kažejo, da največ glasov odžira prav njim, desni sredini pa jih tako rekoč ne odvzema. Očitno je, da se tudi znotraj KUL-a pojavljajo dvomi v programsko in kadrovsko zmožnost Golobovega gibanja; nenazadnje je celo sam povedal, da nima nekega načrta – torej gre za klasično že videno politično lupino novega obraza.

 

 

 

19 komentarjev

  1. Tudi upokojence jezijo visoki računi za elektriko. “Razen za obratovanje Jedrske
    elektrarne Krško plačujemo tudi za milijonsko nagrado Goloba”, se lementajo:
    .
    “Je hladna pečka, mrzel radiator;
    toploto nam ukradel je predator.
    Golobova požrešnost nima meje;
    njegova plača nas močno pogreje!”

  2. Vse je kar znano in predvidljivo, Golob in KUL hočejo predvsem sestaviti svojo vlado. Kakšnega pozitivnega programa, razen množice neizvedljivih točk levičarski organizacij t i civilne družbe, pa itak sploh nimajo. Golob se predstavlja za sredinskega, čeprav v združbi s KUL sploh ne more biti. Kdor načeloma odklanja sodelovanje z vsemi strankami sedanje vlade in se druži s sedanjo opozicijo je objektivno pač levičar, pa čeprav je zasebno evrski milijonar.

  3. Ideologija, katere vsebina je: “hočemo oblast za vsako ceno”, je bistvo fašizma. To namreč pomeni, da za oblast ni potrebna javna razgrnitev programa, ki bo v korist države in državljanov, temveč je dovolj volja do moči. Politični tekmec ni razumljen kot legitimen tekmec, temveč kot sovražnik, ki apriori nima pravice biti na oblasti. Stanje, ko je zakleti sovražnik na oblasti, je tiranija, ki jo je treba odpraviti za vsako ceno. Zaradi odpravljanja triranske oblasti, je legitimno vzpostaviti tiranijo nad premagano stranjo…

    To ni jezik demokratov v delujoči demokraciji, to je jezik avtokratov, ki se hočejo na vsak način dokopati do oblasti.

      • Helena_03, Robert Golob, dr elektrotehnike, je prišel na čelo Gen-i po tem, ko je kot državni sekretar v Drnovškovi vladi napisal Energetski zakon, s katerim je bil tudi v Sloveniji l uveljavljen tržni, konkurenčni pristop pri distribuciji električne energije. Kot avtor Energetskega zakona je seveda dobro vedel, kako svoje znanje vnovčiti. Mislim, da do trenutka, ko mu ni bil več podaljšan mandat v družbi, ki jo je sam ustvaril, ni imel kakih pretiranih političnih dolgov do nikogar.

        Če malce špekuliram, se čudim edino temu, da ni takoj spočetka ustanovil svoje zasebne družbe za trženje z električno energijo. Še bolj pa se čudim temu, da ga je Janševa vlada tik pred volitvami razrešila, s čimer si je desnica ustvarila nevarnega političnega konkurenta.

        Očitno je, da se ni Janša ničesar naučil iz primera Jankovič, ki mu je Janša tudi spodmaknil direktorski stolček v Mercatorju in si nakopal političnega konkurenta, ki je s svojo Pozitivno Slovenijo nato zmagal na volitvah. Samo aroganci in nerodnosti Jankoviča se Janša lahko zahvali, da Jankoviču tedaj ni uspelo sestaviti vlade. Je pa zato postal večni župan Ljubljane, katerega noben z desne ne more ogroziti.

        Zgodovina se ponavlja, pravijo. Bo Golob postal naslednji mandatar?

      • Rasputin, dajmo že enkrat osvojit dejstvo, da sedanja vlada Goloba ni razrešila ampak mu ni podelila novega mandata. To je bistvena razlika. Ne bom špekuliral ali je bila to dobra poteza ali ne. Dejstvo pa je, da Golob ni dober politik, ni sposoben dialoga in vsekakor nima nobenega pametnega programa. Mogoče je to najbolje, kar je JJ lahko dobil kot nasprotnika ker nekoga bi vsekakor poslali v prvo vrsto.
        Drugače pa je Golob sicer spisal energetski zakon s tržnim pristopom ampak je kasneje to prilagodil sebi v prid in naredil netržnega oz. monopolnega. In to so mu morali politiki dolgo tolerirati zato sem mnenja, da mu bodo zdaj izstavili račun. Glede na Golobove nastope pa se zdi, da je bil v politiko prisiljen vstopiti in verjetno je to zdaj plačilo za nazaj.

      • helena-3 – no ja, gre za osebno zamero, ker si je g. Golob kot lastno firmo s katero dela lahko kar hoče, prisvojil državno podjetje Gen-I (ki sta ga ustanovila takrat državna Gorenje in Istrabenz). Daleč od oči daleč od srca si je g. Golob v nedrjih paradržavnega gospodarstva lepo postlal, sedaj pa je seveda cel ‘halo’. Gre za denar, nič drugega. Paradržavno gospodarstvo deluje kot država v državi, nad katerim vlada RS nima nobenega nadzora. Ni ga imel že Cerar, Šarec pa sploh ne. Tudi pod levimi vladami z raznimi nadkoalicijskimi socialističnimi Levicami tam poteka povsem kapitalistični biznis na davkoplačevalske stroške (z redkimi izjemami). Pomislimo na državne banke in njihove odobritve nezavarovanih tajkunskih kreditov ve se komu. Ob takšnih standardih korporativnega upravljanja bi bilo dobro premisliti o primernosti našega modela vodenja državnega premoženja.

      • Rokc5 – zanima me, na kakšen način je tale kuštravec prišel na čelo GEN-I? Zaradi svoje sposobnosti očitno ne, kot je razvidno iz njegovih nastopov. Da niso tu kakšne poravnave uslug zadaj?

      • Rokc5
        Zelo dobro ste prikazali, kako se je Golob ugnezdil v državne jasli.
        Sedaj pa mora ubogati tiste, ki so ga pomagali “ugnezditi”.

        Kot je poročal Požar, je tudi v Srbiji podružnica Golobovega GENA, kjer so imeli razne “dokumente”, ki so se sedaj, kar “izgubili”.

      • Odgovor Heleni sem napačno prilepil zgoraj. Popravljam napako:

        Helena_03, Robert Golob, dr elektrotehnike, je prišel na čelo Gen-i po tem, ko je kot državni sekretar v Drnovškovi vladi napisal Energetski zakon, s katerim je bil tudi v Sloveniji l uveljavljen tržni, konkurenčni pristop pri distribuciji električne energije. Kot avtor Energetskega zakona je seveda dobro vedel, kako svoje znanje vnovčiti. Mislim, da do trenutka, ko mu ni bil več podaljšan mandat v družbi, ki jo je sam ustvaril, ni imel kakih pretiranih političnih dolgov do nikogar.

        Če malce špekuliram, se čudim edino temu, da ni takoj spočetka ustanovil svoje zasebne družbe za trženje z električno energijo. Še bolj pa se čudim temu, da ga je Janševa vlada tik pred volitvami razrešila, s čimer si je desnica ustvarila nevarnega političnega konkurenta.

        Očitno je, da se ni Janša ničesar naučil iz primera Jankovič, ki mu je Janša tudi spodmaknil direktorski stolček v Mercatorju in si nakopal političnega konkurenta, ki je s svojo Pozitivno Slovenijo nato zmagal na volitvah. Samo aroganci in nerodnosti Jankoviča se Janša lahko zahvali, da Jankoviču tedaj ni uspelo sestaviti vlade. Je pa zato postal večni župan Ljubljane, katerega noben z desne ne more ogroziti.

        Zgodovina se ponavlja, pravijo. Bo dr Golob postal naslednji mandatar?

    • Ste opazli dvoličnost opozicije?

      Najprej so kritizirali vlado, zakaj brž z denarnimi pomočmi ne omili gmotnega stana ljudi, ki so jih prizadele astronomske cene enegije. Ko je vlada to storila, pa ji očitajo, da deli predvolilne bonbončke.

      Še nekaj!

      Danes sem opazil nov pravorek. KUL s svobodnjaki je po nevem demokratična opozicija.

    • Če bi bil Golob gospodarstvenik, ne bi iskal partnerje v koaliciji KUL, ampak bolj na Desni sredini, kot je “Povežimo Slovenijo”…

      Družba KUL-ovcev, pa je ekstremno Leva, brez programa za gospodarstvo, niti za kulturo.

      Oni so sposobni v bistvu delovati le v ENOPARTIJSKEM sistemu LEVICE, ki korenini v Komunizmu. To pa ne obeta nič dobrega, prej bedo.

Komentiraj