Spremembe v Zakonu o zdravstveni negi. Bo končno urejeno nepravično obravnavanje srednjih medicinskih sester?

Uredništvo
5

Z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo in sprejemom enotnih pravil na določenih ravneh je postalo jasno, da je nosilka dejavnosti zdravstvene nege prvenstveno diplomirana medicinska sestra oz. zdravstvenik (DMS).

Sedaj poskuša država urediti stanje in razmerje med diplomiranimi medicinskimi sestrami in srednjimi medicinskimi sestrami (SMS) z novim 38. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Stanje na današnji dan

S prvo reorganizacijo po letu 2004 naj bi bile srednje medicinske sestre in tehniki premeščeni na manj zahtevna delovna mesta, na zahtevnejših pa naj bi se zaposlovale samo diplomirane medicinske sestre. Toda realno stanje je daleč od tega. Po nekaterih zdravstvenih zavodih do sprememb ni prišlo zaradi pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester, ponekod pa zgolj in samo zaradi pomanjkanje volje vodilnega kadra.

V Slovenji je veliko srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov  zaposlenih na delovnih mestih, kjer izvajajo zahtevnejšo zdravstveno nego na podlagi kompetenc in znanj, ki jim jih ni zagotovila formalna izobrazba ampak usposabljanje na delovnem mestu.

Predlagane spremembe zakona naj bi stanje uredile s priznavanjem poklicnih kompetenc in aktivnosti, ki so jih srednje medicinske sestre pridobile z delom. Poudariti velja, da s spremembami nikomur ni kar priznana višja izobrazba, kot se večkrat interpretira predlagano posodobitev.

Razdelitev v tri skupine in ureditev stanja

Novi zakon bo srednje medicinske sestre razdelil v tri skupine glede na njihovo delovno dobo, kompetence itd. in jim pod različnimi pogoji omogočil, da ostanejo na svojih delovnih mestih za katere so usposobljene, kljub pomanjkanju formalne izobrazbe.

V prvi skupini so tiste srednje medicinske sestre, katerih zadnji vpis je potekal v šolskem letu 1980/81 in so na dan uveljavitve zakona (17.12. 2017) v zadnjih 15 letih najmanj 12 let in vsaj v 50% delovnega časa izvajali kompetence diplomirane medicinske sestre (DMS). Za nadaljnje opravljanje aktivnosti in kompetenc DMS morajo pridobiti licenco v dveh letih od uveljavitve zakona.

Druga skupina vključuje tiste, ki so vpisale na srednjo šolo od leta 1981 naprej in so bile zaposlene na mestu SMS pred 1.5.2004 in na dan uveljavitve zakona v zadnjih 15 letih najmanj 12 let v več kot 50% delovnega časa opravljale delo DMS. Za nadaljnje opravljanje aktivnosti morajo opraviti preizkus strokovne usposobljenosti in pridobiti licenco v štirih letih od podpisa pogodbe o zaposlitvi na delovno mesto DMS. V tretji skupini pa so tiste, ki so za razliko od tistih v drugi, bile zaposlene po 1.5. 2004 in imajo šest let časa, da zaključijo študij za DMS od podpisa pogodbe o zaposlitvi na mesto DMS.

Priznavanje kompetenc in ne le formalnega znanja

Predlagana ureditev izgleda, da bo končno presegla omejevalni okvir izključno formalnega izobraževanja ter priznala opravljeno delo in pridobljene kompetence skozi delo. Sploh, ker se je dojemanje nalog in odgovornosti srednje in diplomirane medicinske sestre spreminjala. Po naših bolnicah so zaposlene generacije srednjih medicinskih sester, ki so bile usposabljane kot glavne izvajalke zdravstvene nege in niti ni v tistem času ni bilo diplomiranih medicinskih sester z enakimi nalogami. Če so sploh kakšne bile.

Sedanji zdravstveni sistem realno kolapsira, če medicinske sestre in zdravstveni tehniki prenehajo z delom, ki so ga opravljali do sedaj. In primeri, ko se izkušeni srednji medicinski sestri sedaj ne prizna znanj, ki jih je opravljala desetletja, bodo morda s tem za nami.

Na prvi pogled morda izgleda, da bodo sedaj diplomirane medicinske sestre sedaj na slabšem, saj naj bi bilo srednjim medicinskim sestram nekaj podarjeno. Toda gre za ureditev situacije, kjer na koncu dneva ne bo nihče na boljšem ali na slabšem in prizna se opravljeno delo. V jeseni čaka zdravstveno nego še začetek pogajanj o kadrovskih standardih in normativih, ki bi ravno tako morali biti že zdavnaj sprejeti.

Se pa pri vsem tem postavlja vprašanje kaj je s prihodnjimi srednjimi medicinskimi sestrami? Je potrebna prilagoditev prihodnjega šolskega programa? Poleg tega se že pojavljajo pomisleki o interpretaciji določenih dikcij v predlaganih spremembah. Kot denimo, ali so tehnično gledano tiste medicinske sestre, ki spadajo v prvo skupino že zamudile svojo okno za priznanje kompetenc? Tako, da očitno nobena rešitev v našem zdravstvenem sistemu ne gre gladko skozi, toda morda vsaj ureja eno že dolgo spregledano področje.

5 KOMENTARJI

  1. Odvisno od tega, koga so volile in ali bo urejeno šđe boljše za tiste, ki jim gre po protekciji demokrature, je tudi odvisno od večine tistih, ki jim gre slabo pa še vedno dajejo 2/3 glasov demokraturinim politikom, ki se oblačijo v ovčje kožuhe.

  2. Meni je pa tako žalostno, ker se v zdravstvu vedno vse suče samo okrog zdravnikov in medicinskih sester. Kot da samo oni skrbijo za bolnike. Pa ni tako. Veliko je še drugih zdravstvenih delavcev, tudi diplomiranih. Pa se vedno govori samo o zdravnikih in sestrah. Morda zato ker imajo dovolj močne reprezentativne zbornice, sindikate in lobiste. Vsi ostali smo manjši in ostanejo nam samo drobtinice.
    Dipl. fizioterapevt, dipl. delovni terapevt, dipl. medicinska sestra, dipl. sanitarni inžinir,….imamo isto stopnjo izobrazbe, velike kompetence in odgovornosti, pa vendarle imajo sestre boljši izhodiščni plačni razred, boljše normative itd…ostali dobimo kar ostane…
    Vseh zdravstvenih delavcev nas je premalo, ne le njih!
    Na nekaterih oddelkih je sester res premalo, sama pa sem imela možnost videti drug obraz – kot pacientka. Ko je bilo sester toliko, da so si kar vrata podajale in v sestrski sobi veliko klepetale, pa je bil oddelek poln.
    In vsakič ko jamrajo me to malo zjezi….

    • Sem imela možnost izkusiti različne oddelke začela na takšnem kjer nas je po 5 skupaj hodilo ven na malico nas je bilo več kot dovolj… sedaj sem na oddelku kjer niti približno ne moreš pomisliti na malco…problem leži v nepravilni kadrovski razporeditvi pa še marsikaj drugem…se usmerjam v drugo smer v zdravstvu kjer roko na srce dipl fth in delovni terapevt ne delajo praznikov nocnih itd… Je manj naporno tako da dokler ne boste delala kot dipl ms ali sms ne sodite po tem kar vidite na enem oddelku ker so si tzi zelo razlicni

      • Ja, res je, nočnih in vikendov terapevtom ni treba delat in je to velik plus, ampak poglej ga zlomka… Zato sestre dobijo več dopusta (nekatere tudi po 10 dni več), pa dodatek pri plači, ampak konec koncev imamo pa vsi 40 urno tedensko obvezo, kajneda!?

        Vsak poklic ima svoje pluse in minuse, ampak kaj ko se ljudje najraje osredotočmo na minuse…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime