Spremembe, ki se tičejo le 8 % Slovencev, nam prodajajo kot davčno reformo

Nedavni odstop ministra Mramorja je bil, sodeč po odzivih, kljub številnim težavam in aferam za večino presenetljiv. Zlasti po tem, ko je v javno obravnavo po lanskem neuspelem poskusu le pripeljal predlog "mini" davčne reforme, ki naj bi razbremenila nižji in srednji sloj. 

Preverili smo, koliko Slovencev pravzaprav predlagane spremembe zadevajo in kakšne dohodninske lestvice imajo nekatere druge države. Pri tem smo ugotovili dvoje: Slovenci imamo eno najvišjih obdavčitev prihodkov na svetu in davčna reforma odhajajočega ministra tega ne bo spremenila.

Slovenci plačujemo eno najvišjih dohodnin na svetu

Poleg socialnih, zdravstvenih in drugih prispevkov so naše plače obremenjene tudi z davkom od dohodka oz. z dohodnino. Osnovo za dohodnino zmanjšujejo olajšave (splošna, za vzdrževane družinske člane ipd.).

Sistem olajšav je po državah urejen zelo različno, zato so neposredne primerjave obdavčitve težke.

Splošna olajšava v Sloveniji nad 12.570,89 € letnih dohodkov znaša 3302,70 €, v Avstriji pa je denimo kar trikrat višja - znaša okrog 11 tisoč €. Avstrijci imajo tako ugodnejšo dohodninsko lestvico in obenem še precej višjo olajšavo, zato plačujejo precej nižjo dohodnino kot denimo Slovenci. Od tod tudi zaplet z delavci migranti v Avstriji, saj Slovenija zahteva razliko zase.

Enostavneje od olajšav je primerjati dohodninske lestvice. Za primer smo vzeli Slovenijo, Avstrijo, Italijo, Slovaško in Avstralijo.

Slovenija ima, glede na preostale države, visoko obdavčene že rahlo nadpovprečne plače, davčna stopnja 50 % pa se v Sloveniji začne že pri 70.907,20 € letnega zaslužka. Poleg tega za razliko od Slovenije kar nekaj držav najnižjih dohodkov  nima obdavčenih.

V Avstraliji se denimo do 18.200 ameriških dolarjev letnega prihodka dohodnina sploh ne plačuje, Slovenija pa rezidentu pri tej vsoti pobere že 27 % prisluženega denarja.

Pri dobrih 70-ih evrskih tisočakih letno, ko Slovenci pol prisluženega že "doniramo" državi, prebivalcem dežele "tam spodaj" ta vzame le največ 21,9 % prisluženega.

Slovenska dohodninska lestvica (od 1. 1. 2016 dalje, €):

Avstrijska dohodninska lestvica (€):

Italijanska dohodninska lestvica (€):

Slovaška dohodninska lestvica (€):

Avstralska dohodninska lestvica:

Kako bi se spremembe odražale v žepih državljanov ...

Če se nahajate v spodnjih dveh razredih in zaslužite do 20.400 € letno, potem se za višjo plačo lahko obrišete pod nosom. Nova dohodninska lestvica namreč zgolj dosedanji 3. razred razdeli na dva nova: enega s 34 odstotno in drugega z 39 odstotno obdavčitvijo. Najvišji, 50 odstotni razred, tudi po zaslugi Socialnih demokratov, ostaja.

Sprememb se lahko najbolj veselite, če mesečno zaslužite med 3.700 in 5.300 evri bruto. Če niste med temi srečneži, vas lahko potolažimo. Poleg vas se te spremembe ne bodo poznale veliki večini slovenskih davkoplačevalcev. V prvem davčnem razredu se namreč nahaja 58 % zavezancev, v drugem 33 %, v najvišjem (dosedanjem četrtem) pa manj kot 1 %. Višjo neto plačo si tako lahko obeta le dobrih 8 % Slovencev.

Če niste med temi 8 %, je vaše edino upanje še razbremenitev 13. plače in božičnice. Če ju seveda dobite.

... in v državnem proračunu?

Država naj bi minus, ki bo nastal v proračunu zaradi davčnih razbremenitev, pokrivala na drugi strani z obremenitvijo gospodarstva - davek na dobiček, ki se je v zadnjih letih nižal, se bo iz 17 % ponovno vrnil na 19 %.

Kako pa naj bi se vse skupaj odražalo v proračunu?
Spremenjena dohodninska lestvica bi v prihodnjem letu po izračunih Ministrstva za finance povzročila 55 milijonov € minusa, višje olajšave za prejemnike minimalne plače 5 milijonov, nižja obdavčitev božičnice in regresa pa še dodatnih 45 milijonov, skupaj torej dobrih 100 milijonov.

Na drugi strani si s povečanjem davka od dobička država od podjetij obeta dodatnih 60 milijonov €.