Spremembe družinskega zakonika. Koalicija: Ne živimo v džungli. Opozicija: Otrok ni pravica, otrok ima pravice.

Vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Državni zbor je danes na redni seji obravnaval vladni predlog sprememb družinskega zakonika, ki predvideva izenačitev istospolnih in raznospolnih zvez, vključno z možnostjo posvojitve otrok.

Vlada je predlog spremembe zakona potrdila 15. julija letos in ga dala v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku po mnenju Ustavnega sodišča.

Določen je bil rok pol leta za odpravo neustavnosti člena, vse od julija tedaj pa je že v veljavi nova definicija zakonske zveze, ki ni spolno določena.

Koalicija: Živimo v civilizirani družbi, ne pa v džungli


˝Dosedanja zakonodaja je bila na področju pravic in dolžnosti istospolnih parov diskriminatorna, saj je prebivalke in prebivalce na podlagi spolne usmerjenosti obravnavala različno,˝ je začel državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Simon Maljevac iz Levice.




 

Kot številni drugi v koaliciji je mnenja, da sprememba nikomur ničesar ne jemlje, pač pa zgolj razširja pravice. Stališče je izrazil že na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.  

Podobno je podpredsednica Odbora Sandra Gazinkovski opozorila na neustavnost in diskriminatornost preteklega zakona: ˝Odločitve Ustavnega sodišča je treba spoštovati, zato Komisija k predlogu zakona nima pripomb.˝ Poslanca Soniboj Knežak (SD) in Aleksander Prosen Kralj (Svoboda) sta zatrdila, da gre v spremembi Zakonika le za izvrševanje odločitev Ustavnega sodišča, ne pa za politično odločitev. 

˝Kakšno pravico si vi in vaši volivci jemljete, da lahko odrejate, na kakšen način bodo ljudje živeli – še huje – koga lahko ljubijo?˝ je Knežak vprašal opozicijo. Zanikal je, da se iz držav z že legalizirano istospolno posvojitvijo poroča o ˝katastrofah˝, ki bi jih doletela sodna obravnava. Takšnih držav je v Evropski uniji danes 13.  

Poslanka Nataša Sukič (Levica) meni, da opozicija sebi pripisuje več pravic kot drugim, obenem pa pozablja na dejstvo, na katerega sta opozorila tudi oba sociologa iz koalicije, Maljevac in Zrim (SD), da že dolgo živimo v civilizirani družbi v skladu z družbenimi – ne (le) naravnimi – zakoni.  ˝Pač, pojdimo v džunglo vsi skupaj, bomo imeli vse naravno, pa imeli tam družine, tako po vaše, ali pa po naše, saj je vseeno,˝ je zbodla Sukičeva. 
Pač, pojdimo v džunglo vsi skupaj, bomo imeli vse naravno, pa imeli tam družine, tako po vaše, ali pa po naše, saj je vseeno.

Svobodina poslanka Lucija Tacer je začela s tem, da je diskriminacija pravno dovoljena le ob sorazmernosti ukrepa in legitimnosti razlikovanja. Sklicevanje na referendume, pravi, izkazuje nerazumevanje zakonov, saj slovenska ureditev dopušča referendumske odločitve samo v primeru, da so skladne z Ustavo – kar to v primeru prepovedi istospolne posvojitve otrok ni.

˝Demokracija se izvaja tudi neposredno, ampak omejena je s pravicami, ki so zavarovane v Ustavi. In naša dolžnost (...), če razumemo pristojnosti institucij, je, da kot zakonodajni organ v tem primeru poteptamo voljo ljudstva. (...) Kadar je volja večine protiustavno, jo moramo poteptati in sprejeti zakon, ki je v skladu z Ustavo.˝ 

Navedla je ˝široko svobodo˝, ki da jo dopušča 16. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter da bi, v primeru kršitve mednarodnih aktov, to verjetno opazili v številnih državah, v katerih je istospolna družina enakopravna. Meni, da imata obe strani skupen cilj zaščite otrok. Glede dobrobiti otrok se je sklicevala na mnenje stroke, da so za otrokovo korist relevantni procesi v družini, ne pa njena struktura, kar dokazujejo številne raziskave. 

Enako stališče je izrazil Svobodin Prosen Kralj. Poslanca sta kritizirala navedbe posamičnih zgodb otrok istospolnih parov: ˝Zakonodaja se sprejema na podlagi strokovnih podatkov, analiz, ne pa anekdot, nekih štirih, ki smo jih zaznali po svetu.˝ 

Novela naj bi odpravljala ˝šolski primer diskriminacije˝. ˝In upam, da za vse večne čase. Amen!˝ je zaključil Prosen Kralj. 



Seja je bila začasno prekinjena z namenom odstranitve plakata Svete družine na ograji DZ, ki ga je poslanka Sukič označila za propagando.

Opozicija: Otrok ni pravica, otrok ima pravice 


Poslanec NSi Aleksander Reberšek: ˝Družinski zakonik zanimivo še vedno ohranja določbo, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, nerazumljivo pa je, kako je lahko pri zasnovanju družine pomen zveze med možem in ženo enak kot pomen zveze med dvema osebama istega spola.˝ 

Zaradi tega se v NSi z odločitvami Ustavnega sodišča ne strinjajo, kajti menijo, da je partnerska zveza istospolnim parom zagotavljala povsem enake pravice kot zakonska – z izjemo posvojitve otroka. Reberšek se je skliceval na naravno zvezo moškega in ženske, ki omogoča nastanek otroka.  


 

SDS in NSi so poudarjali, da je ljudstvo svoje stališče (nasprotovanje) že izrazilo na dveh referendumih leta 2012 in 2015, zato je Janez Magyar (SDS) prav spremembo definicije zakonske zveze označil za diskriminatorno - do volje ljudstva. 

Ker ima po Ustavi RS oblast ljudstvo in je omogočeno neposredno odločanje, poslanec SDS mag. Branko Grims meni, da je zanemarjanje referendumov protiustavno. 

Alenka Jeraj (SDS) je opozorila tudi na dejstvo, da možnost umetne oploditve na referendumu ni bila zavrnjena zgolj za istospolne pare, pač pa tudi za samske – v nasprotnem primeru bi se ˝omogočilo nadomestno materinstvo in iz izkušenj drugih držav vemo, kaj to pomeni. Če poenostavimo, je otroke možno tudi kupiti.˝ 

Pripomnila je še, da 12. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moža in žene. Poslanci SDS in NSi so poudarjali, da ˝otrok ni pravica˝.


Ima pa pravice otrok – in te morajo biti po Deklaraciji o otrokovih pravicah (in kasnejši Konvenciji, ki je pravno zavezujoča) edina stvar, ki naj jo državne institucije upoštevajo – otrokova korist mora biti poglavitno vodilo, pojasnjuje mag. Branko Grims. To po njegovem dokazuje negacijo prava, v primeru sklicevanja na enakost istospolnih parov, in ne na pravice otrok. 

Jerajeva je navedla nekaj oseb iz ZDA, otrok istospolnih parov, ki so spregovorile o svojih negativnih izkušnjah. ˝V poslanski skupini SDS ne podpiramo novele Družinskega zakonika, prav tako odločno zavračamo uvajanje teorije spola v naše vrtce in šole, kar novela Družinskega zakonika prinaša.˝ 

Andrej Hoivik (SDS) je v razpravi opozoril na grožnjo progresivne teorije spolov. Spremembe družinskega zakonika po njegovem mnenju v izobraževanje vpeljujejo določanje spola na podlagi samo-identifikacije: ˝Fenotip ne bo več fenotip.˝  

Pri kritiki domnevnega zanikanja narave je Iva Dimic (NSi) navedla izjavo pravnice in aktivistke Barbare Rajgelj, ki je ob podpori umetni oploditvi opozorila še na potrebo po sprejemanju transspolnosti.  

˝Ni res, (da) nikomur ničesar ne jemljemo ... verjetno jemljemo tistim, za katere se danes ta stvar danes odvija, največ ... tisti, ki nimajo pravice, da odločajo, kako in kje želijo živeti,˝ je zaključila Dimičeva.  

Državni zbor bo o predlogu odločal v torek, 4. oktobra.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike