Sprememba volilnega sistema: ustavni pravniki predlagajo odpravo okrajev in absolutni preferenčni glas, a politiki ga nočejo

Uredništvo
2
Razprava pri Predsedniku republike. (vir foto: spletna stran Predsednika republike)

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v predsedniški palači pripravil nov posvet glede spremembe volilne zakonodaje, ki se tiče volitev v državni zbor. Nanj so bili povabljeni predstavniki parlamentarnih strank in ustavno-pravni strokovnjaki.

Ti so imeli na “izplen” predhodnih pogajanj kar precej pripomb. Zlasti jih je motilo, da predstavniki parlamentarnih strank izrazito navijajo za uvedbo relativnega preferenčnega prednostnega glasu. Slednji je po njihovem mnenju tako v nasprotju z zdajšnjo zakonodajo, da morda ne bi dobil podpore ob morebitni ustavni presoji.

A tudi med pravniki so glede relativnega preferenčnega glasu različna mnenja. Dr. Janez Pogorelec tako pravi, da je odprava okrajev in uvedba preferenčnega glasu boljši kompromis kot zgolj spreminjanje meja volilnih okrajev, kar je zdaj na mizi. 

Minister za javno upravo, Rudi Medved, je namreč prejšnji teden poslanskim skupinam že predstavil predlog, ki zgolj spreminja meje volilnih okrajev. Za sprejetje takšnega namreč zadostuje absolutna večina 46 glasov, za odpravo okrajev pa je potrebna dvotretjinska večina (61).

Ustavni pravniki so dosedanjemu izplenu pogajalcev namenili zaušnico. Dosedanjega predloga sicer niso raztrgali ali popolnoma zavrnili. Jasno pa je, da mu niso naklonjeni, kar zanj zagotovo ni dobra popotnica. Povsem mogoče je, da bo na koncu, kljub drugačnim obetom, politika morala sprejeti odločitev, ki zahteva najmanjše število glasov podpore. To je sprememba meja volilnih okrajev. O tej možnosti bodo pogajalci govorili 20. septembra.

Foto: www.dz-rs.si

V grobem se v razpravi pojavljajo trije načini neustavne ureditve sedanjega proporcionalnega volilnega sistema za volitve v državni zbor z volilnimi okraji: 

  1. Odprava volilnih okrajev in uvedba absolutnega preferenčnega glasu (zagovarjajo pravniki, politiki v celoti proti, izglasovanje zahteva 2/3 večino):
    Slovenija ostane razdeljena na 8 volilnih enot, znotraj katerih se izvoli po 11 poslancev, kandidatov na strankarskih listah. Volivec svoj glas odda tako, da znotraj liste obkroži posameznika, ki ga želi videti v državnem zboru. Če stranka dobi mandat, je izvoljen posameznik, ki je dobil največ preferenčnih glasov, brez vsakih drugih omejitev.
  2.  Odprava volilnih okrajev in uvedba relativnega preferenčnega glasu (sprejemljiv za del pravnikov in dobršen del politikov, zahteva 2/3 večino) Slovenija ostane razseljena na 8 volilnih enot. Volivci obkrožijo listo in znotraj nje še enega kandidata (če gre za obvezen preferenčni glas, če ne zadostuje glas za listo). Preferenčni glas se upošteva glede na podane pogoje: recimo da je oddanih dovolj preferenčnih glasov, da glas za nekoga doseže določeno kvoto in podobno.
  3. Sprememba mej volilnih okrajev na način, da so po številu volilnih upravičencev bolj uravnovešeni (za pravnike najmanj sprejemljiv, za politike do neke mere sprejemljiv (zagovorniki v SDS), zahteva absolutno večino (glas več od polovice poslancev) 
    Sistem ostane kakršen je, spremenijo se le meje volilnih okrajev na način da bolj sorazmerno odražajo število volivcev v posameznem okraju.

Kaj moti ustavne pravnike

Ustavni pravniki so iz predhodnih razprav in pogajanj razumeli, da si politične stranke želijo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega volilnega glasu. Toda takšno početje je lahko ustavno sporno.

Pravnik dr. Ciril Ribičič izpostavlja več dilem. Ena od njih je problem volilnega kandidata. Že šesti kandidat na listi bi po novem sistemu tako na primer imel le minimalne možnosti za izvolitev. Po današnjem sistemu so še kako v igri vsi kandidati stranke v različnih okrajih volilne enote. Stranke bi dobile še večji vpliv. Možna rešitev te težave je, da se kvorum potrebnih glasov za dosego veljave vpliva na vrstni red zmanjša na minimum.

Glas slovenskega volivca na volitvah je danes obvezen in absoluten. Volivec je, znotraj okraja, glasoval za določeno stranko in določenega kandidata. Težava pa je, ker je njegov glas vezan. Ne moreš glasovati za določeno stranko, ne pa za tistega kandidata. Politika je to povezavo želela odpraviti z relativnim prednostnim glasom. Toda to pomeni, da ob nedoseganju kvoruma ta kandidat ne bi bil izvoljen, kljub temu da je dosegel višje število glasov kot predhodniki na njegovi listi. Varstvo volivca se zato poslabša. Kajti po novi zakonodajo volivec ni zaščiten, da bo njegov glas štel.

Ustavni pravniki torej zahtevajo večjo zaščito volivca. In po mnenju dr. Janeza Pogorelca je tudi, ob odpravi volilnih okrajev, relativni preferenčni glas napredek glede na sedanji sistem in boljša rešitev od zgolj spreminjanja meja volilnih okrajev. “Vsak preferenčni glas je boljši od sedanjega sistema, ker daje večjo izbiro. Jaz osebno sem ga pripravljen zagovarjati pred ustavnim sodiščem in sem prepričan, da ga zagovorim,” trdi Pogorelec.

Kompromisa z uvedbo relativnega preferenčnega glasu povsem ne zavračajo tudi nekateri drugi strokovnjaki, a vztrajajo, da mora ta biti obvezen. : “Obveznost prednostnega glasu je ključna,” je v tem primeru dejal dr. Ribičič, pritrdil mu je tudi dr. Sašo Zagorc.

Ustavni pravniki bi imeli najboljšo, idealno opcijo, a realnost je drugačna

Kljub zatrjevanju predstavnikov nekaterih parlamentarnih strank, da ustavni pravniki niso zavrnili njihove ideje o ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega prednostnega glasu, se bo v prihodnje težko pretvarjati, da je vse v najlepšem redu. Ustavni pravniki na čelu s Cirilom Ribičičem so nanizali nekatere zelo upravičene pomisleke. Njihova odprava bi zahtevala, da se politične stranke odpovedo kar znatni možnosti vpliva na izbor posameznih kandidatov.

In prav v tem je osnovni problem. Res da je Ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo odpravo neustavnosti pri obstoječem volilnem sistemu, kjer glasovi volivcev niso primerno uravnoteženi med različnimi okraji. A način izvedbe je, seveda znotraj ustavnih pravil, prepuščen politikom, konkretneje poslancem. In ker imamo strankarsko demokracijo, je jasno in logično, da stranke znotraj teh okvirov želijo ohraniti vsaj nekaj vpliva na to, kateri ljudje iz njihovih vrst bodo izvoljeni.

Vztrajanje pri absolutnem preferenčnem glasu, ki pomeni, da vsak preferenčni glas šteje in ti brezpogojno odločajo o izvolitvi posameznikov v državni zbor, bi lahko poslance potisnilo k izbiri najslabše še sprejemljive variante – torej zgolj spremembe meja okrajev v sedanjem proporcionalnem sistemu, za kar se, prikladno, potrebuje le 46 glasov. V vodo bi tako padla boljša možnost – da se okraji z ustavno večino vendarle opravijo, uvede pa se (obvezni ali ne) relativni preferenčni glas.

Glede na izkušnje iz zadnjih lokalnih in evropskih volitev, ki kaže, da so ljudje logiko in smisel preferenčnega glasu sčasoma dojeli in ga vse več uporabljajo, bi se v praksi razlika med absolutnim in preferenčnim glasom lahko povsem izbrisala.

Razpravo si lahko ogledate v videu, objavljenem na spletni strani Predsednika republike

In kaj o možnosti spremembe okrajev pravi Zmago Jelinčič?

2 KOMENTARJI

  1. Vse bolj jasno postaja, da parlamentarne politične stranke in njihovi poslanci v DZ RS, ki so bili na zadnjih in prejšnjih parlamentarnih volitvah izvoljeni po ustavno in demokratično spornem sorazmernem volilnem sistemu, kar pomeni da nimajo ustavne oz. formalno-pravne legalnosti, legitimnosti in verodostojnosti, ne bodo pravno korektno izvršili odločbe Ustavnega sodišča RS, ker bi si s tem dobesedno “odžagali vejo na kateri sedijo” oz. bi s tem začeli odpravljati nevzdržno protiustavno in nedemokratično oblast odtujene in samopašne politične strankokracije.
    Sprememba volilnih okrajev, ki bi smeli po številu volilnih upravičencev odstopati za največ 10 odstotkov in ne za 300 do 400 odstotkov, kot je to ustavno nedopustno veljalo doslej, se zdi sicer bližja in objektivno dosegljivejša, saj terja v DZ RS le absolutno večino 46 glasov. A težava je v nenehni dinamiki sprememb med posameznimi volilnimi okraji ter volilnimi upravičenci v njih, kar pomeni, da bo potrebno pred vsakimi volitvami na novo izdelati “zemljevid” korektnih volilnih okrajev, ki ne bi smeli med sabo odstopati po številu potencialnih volivcev za več deset odstotkov. Dodatna težava bodo seveda odzivi prebivalstva in volivcev, ki se z nenehnimi “od zgoraj” vsiljenimi “matematičnimi” spremembami volilnih okrajev najbrž ne bodo zlahka sprijaznili. In še manj se bodo sprijaznile neznosno razvajene in neustavnega vpliva vajene politične stranke, ki bi izgubile pomemben vzvod predvolilnega preračunavanja in neustavnega vplivanja na končno izbiro poslancev v DZ RS.
    Še težje dosegljiva se zdi odprava volilnih okrajev ter absolutna (ali vsaj relativna) uveljavitev obveznega prednostnega glasu po volilnih enotah, za katero bo potrebna “ustavna” dvetretjinska večina glasov v DZ RS, ki jo skoraj enoglasno priporočajo najuglednejši ustavno-pravni eksperti. Vsemogočni strankarski “šefi” in od njih neposredno določeni in odvisni izvoljeni aktualni poslanci v DZ RS bodo namreč storili vse, da bodo ohranili oz. obdržali svojo neustavno moč in svoj neustavni vpliv na le formalno in le navidezno demokratično izvolitev parlamenta, ki je po sedanjem neustavnem volilnem zakonu in po veljavni neustavni volilni praksi jedro neustavne in nedemokratične oblasti odtujene in nikomur neposredno odgovorne strankokracije oz. partitokracije v RS.
    Resnično ustavno korektno ter demokratično spremembo volilnega sistema, ki bo v skladu z ustavno presojo in odločbo Ustavnega sodišča RS, lahko torej pričakujemo le neposredno od Ustavnega sodišča RS, ki bi samo moralo prevzeti zakonodajno vlogo ter uveljaviti znotraj sorazmernega ali znotraj večinskega volilnega sistema temeljno ustavno in demokratično načelo, po katerem morajo imeti odločilen vpliv na izbiro vseh poslancev in drugih funkcionarjev volivci (in ne stranke, kot doslej!) ter da morajo biti tako volivci kot tudi izvoljenci ljudstva (poslanci) med seboj enakopravni po ključnem načelu: en volivec – en glas.
    Po sedaj veljavnem sorazmernem volilnem sistemu brez možnosti vpliva volivcev na končno izbiro poslancev vemo, da so bile razlike med volivci glede na posamezne volilne okraje 1 : 4 (ali 100 : 400 odstotkov!), kar pomeni, da so bili doslej tudi izvoljeni poslanci v DZ RS lahko izvoljeni s 3 do 4 krat manj glasovi kot njihovi kolegi iz drugih volilnih okrajev oz. v skladu s popolnoma nerazumljivimi vnaprejšnjimi volilnimi “modeli”.
    Ustavno sodišče RS je razglasilo za neustavno neenakopravnost med volivci po posameznih volilnih okrajih, ko je dejansko ugotovilo neustavno nesorazmerje v okviru 1 : 3-4. A nihče še ni izračunal in preveril, ali so oz. ali bodo volivci kaj bolj enakovredni med seboj, če bodo volilni okraji odpravljeni in bodo odločilne postale volilne enote. Že na prvi pogled je mogoče presoditi, da bodo tudi razmerja med volivci po posameznih volilnih enotah precej neenaka, kar pomeni, da se utegne zgodba o neustavnem nesorazmerju med volivci ponoviti tudi na ravni volilnih enot. Razen, če bi uspelo z uzakonitvijo obveznega in absolutnega prednostnega glasu vsakega volivca popolnoma odpraviti ugotovljeno hudo neustavnost in nedemokratičnost obstoječega sorazmernega volilnega sistema.
    Da pa bi zagotovili sorazmerno zastopanost vseh delov države, bi bilo nujno uzakoniti tudi obvezno domicilno načelo, po katerem lahko kandidirajo v posamezni volilni enoti le kandidati s stalnim bivališčem v eni od lokalnih skupnosti volilne enote, v kateri kandidat kandidira na veljavni listi.

  2. Absolutno nujno je uvesti dvokrožni večinski volilni sistem, ki ima pred proporcionalnim za parlamentarne volitve toliko prednosti, da jih je težko našteti. Goljufanje volilcev s prestopanjem poslancev med strankami po volitvah bi se nehalo. Goljufanje volilcev zaradi povolilnih koalicij (namesto predvolilnih) bi se nehalo. Volilci bi glasovali neposredno za posamezne kandidate, s čimer bi se prenehala tako imenovana strankokracija, ko stranke (tako kot nekoč KPS) namesto volilcev določajo zmagovalce volitev. Goljufanje volilcev, kar se tiče predvolilnih programov, bi bilo zelo oteženo tudi zato, ker bi bil mogoč odpoklic izvoljenih poslancev oz. županov, če bi volilci ugotovili, da delujejo proti interesom volilcev in prelamljajo predvolilne obljube. Vse vsakič nove stranke, majhne stranke, ki komaj zlezejo čez volilni prag v parlament, ekstremistične stranke in sindikalne stranke, npr. Desus, bi bile onemogočene. Drobitve parlamenta v nešteto majhnih interesov bi bilo konec, parlament bi postal ustanova, ki lahko sprejema odločitve, ne samo bolnih kompromisov. Dejansko vladanje majhnih strank z izsiljevanjem večjih bi se končalo.
    In končno, človek bi zvečer po volitvah pogledal rezultat in bi mu bilo vse jasno. Tako pa so za izračun rezultata volitev potrebni matematični eksperti, Droopov količnik, d’Hondtov količnik in ne vem kakšne oslarije še. Jaz metode izračuna rezultata volitev ne razumem, pa vi?
    Iz vseh teh razlogov je dvokrožni večinski volilni sistem že enkrat zmagal na referendumu, vendar so ga nekateri iz SLS uspeli z nelegitimno manipulacijo spreminjanja ustave povoziti in proporcionalni sistem celo vključiti v ustavo. Takrat ustavno sodišče tega žal ni preprečilo, kot je preprečilo zadnji poskus manipulacije z ustavno spremembo glede financiranja šolstva, ki jo je poskušala Cerarjeva vlada. Zato in samo zato je zdaj Slovenija togo gospodarsko in politično truplo v stanju rigorja mortis, kjer se ne more in ne sme spremeniti nič, samo posvečeni smejo ves čas krasti, davkoplačevalci pa jim ropanje prisilno financiramo in ga bomo do bridkega konca – popolnega bankrota države.
    Druga stvar, ki jo Slovenija nujno potrebuje, je pa ustavno določilo, da se ustava spreminja samo z ljudskim referendumom, sicer bo vsaka gnila partija kar naprej (kot v zgornjem primeru ali primeru privatnega šolstva) prilagajala ustavo svojim zahtevam. Treba je uvesti demokracijo, ki bo čim bolj neposredna in čim manj po strankarskih posrednikih.
    Trenutna Serpentinškova »vlada« je rezultat onemogočanja volilcem, da bi kljub volitvam kakorkoli vplivali na rezultat volitev. Imeli smo volitve, potem so šefi iz ozadja določili, ali bo vlada leva ali desna in kateri klovn (dobesedno!) jo bo po njihovih navodilih sestavil in vodil. Kakšen je potem smisel volitev? Ljudje se natančno to tudi dejansko sprašujejo in bodo v kratkem sploh prenehali hoditi na volitve.
    Britanec Peter Hitchens je dobro opisal proporcionalni volilni sistem: »Bojim se uvažanja proporcionalnega sistema iz celinske Evrope, kjer volitve ne odločajo o tem, kdo je na oblasti, kjer z volitvami ne morete nekoga odstraniti z oblasti in kjer do vseh dogovorov pride šele po tem, ko se volišča zaprejo.” https://www.delo.si/sobotna-priloga/skoda-ki-bi-jo-povzrocil-nov-referendum-bi-bila-strasna-168227.html.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime