Sprejeti PKP 10 prinaša nove dodatke upokojencem in socialno šibkim in ne uvaja obveznega cepljenja

Državni zbor je danes  s 46 glasovi za in 42 proti potrdil deseti protikoronski paket (PKP 10). Ta med drugim podaljšuje nekatere dosedanje ukrepe, tudi veljavnost lanskih turističnih bonov, prinaša pa številne dodatke, predvsem za socialno šibke, upokojence in druge skupine ter številne ukrepe za pomoč gospodarstvu. Poslanci so sprejeli tudi množico koalicijskih dopolnil.


V opoziciji so zakonu očitali postopkovno spornost, socialno nepravičnost, zapostavljenost nekaterih panog in ljudi, najbolj odločno so nasprotovali dvigu plač najbolj plačanih zdravnikov ter poudarjali, da se zakona s finančnim učinkom v višini 240 evrov ne sprejema brez razprave.  Izpostavili so tudi, da je predloge, ki jih vsebuje ta PKP paket prej predlagala že opozicija, na primer dodatek za prej spregledane gasilce, podaljševanje veljavnosti turističnih bonov in urejanje podlag za sprejete ukrepe.


Pred državnim zborom je med obravnavo potekal tudi protest nasprotnikov vlade, ukrepov in cepljenja proti covidu-19, ki je potekal proti zakonu PKP 10, ki pa ni vseboval določb, ki so jim protestniki nasprotovali - na primer obveznega cepljenja proti covidu-19 in množičnega omejevanja pravic ljudi.

Dodatek za upokojence z najnižjimi pokojninami, dodatki za prostovoljce, dijake in študente, ki pomagajo v boju z epidemijo

Kaj torej vsebuje PKP 10? Približno tretjino finančne vrednosti paketa obsega enkraten solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami, nižjimi od 732 evrov (do 523€ pokojnine v vrednosti 300€, od 523,01 – 628€ pokojnine v višini 230€ in od 628,01 – 732€ pokojnine 130€ dodatka). Paket prinaša tudi enkratni solidarnostni dodatek za ranljive skupine v višini 150 evrov ter enkratni solidarnostni dodatek za starejše od 65 let, ki dodatka niso prejeli kot upokojenci, pa tudi tisti, starejši od 65 let, ki so nosilci oziroma člani kmetije brez pokojnin, invalidi in vojni veterani, je predlog zakona predstavil finančni minister Andrej Šircelj.

Zakon prinaša tudi mesečni dodatek za prostovoljne pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah pa tudi dodatek za gasilce, zaposlene v prostovoljnih gasilskih društvih, ki ga doslej niso prejeli.

Odškodnine za zdravstvene posledice cepljenja, pomoč države pri nakupu hitrih testov, dvig plač zdravnikov, podaljšanje lanskih turističnih bonov, pomoč družinam

Prinaša tudi možnost odškodnine zaradi posledic cepljenja ali zdravil proti covidu-19. Podaljšuje se tudi možnost koriščenja 3 dni bolniške brez zdravniškega potrdila, pomoč pri nakupu hitrih antigenskih testov in kompletov za samotestiranje, začasno zvišanje najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike s 57. na 63. plačni razred.

Uvaja tudi ukrep delne povrnitve izgubljenega dohodka za samozaposlene, kmete in družbenike. Prav tako PKP 10 prinaša zakonsko podlago za podaljšanje lanskih turističnih bonov do junija 2022.  Prinaša tudi dodatno financiranje programov v podporo družini, do konca junija prihodnje leto se podaljšuje obdobje plačila solidarnostnega dodatka za novorojenčke.

Dodatni ukrepi za pomoč podjetjem in gospodarstvu

Mikro, malim in srednje velikim podjetjem bo na voljo ukrep likvidnostnega prek Slovenskega podjetniškega sklada. Zakon prinaša tudi pravno podlago za črpanje dodatnih sredstev iz naslova rezerv, ki so bila uvedena pri prilagoditvi na brexit. Predvideno je podaljšanje programa državnih pobud prek shem državnih pomoči ter pridobitev EU sredstev v višini 5,2 milijona evrov, ki bodo namenjena gospodarstvu. Prav tako prinaša možnost predplačil javnim agencijam in poenostavitev javnih razpisov, predvsem z uvajanjem digitalizacije na tem področju.

Opozicija kritična do načina sprejemanja zakona, določene pravice bi razširili, opozarjajo tudi, da že 10. paket prinaša dodatno pravno zmedo

V opoziciji so ob tem opozorili predvsem na to, da se zakon sprejema po nujnem postopku, da je socialno nepravičen ter da so v njem členi, ki niso interventne narave in niso povezani s covid krizo, niso usklajeni s stroko in sprejeti brez socialnega dialoga. Kot so izpostavljali predstavniki opozicije, so na seji odbora za finance z amandmaji, ki jih je podprla tudi koalicija, preprečili uzakonitev vladanja z odloki, še vedno pa jih moti "rušenje celotnega plačnega sistema javnih uslužbencev" z dvigom plač najbolj plačanih zdravnikov, medtem ko pozablja na mlade zdravnike. V SAB jih je zmotilo, da solidarnostnega dodatka ne prejmejo vsi upokojenci, Levico pa, da ga ne prejmejo delavci invalidi ter druge skupine kot so dijaki in študenti.

Miha Kordiš je v imenu Levice zakon označil za zmazek, ki da prinaša bombončke za privilegirance in "šikaniranje teh ali onih skupin državljanov". Andreja Zabret (LMŠ) pa je med slabostmi izpostavila možnost, da bi delodajalec delavcu ob razglašeni epidemiji lahko odredil delo po poteku delavnega časa brez omejitev za počitek. Opozorila je tudi na dodatno pravno zmedo, ki jo po njenih besedah prinaša zakon. Slišati je bilo tudi očitke o represiji zaradi uvajanja kazni v primeru zlorab pri koriščenju turističnih bonov.

Opozicija je med drugim predlagala tudi amandma, da bi se neizkoriščene lanske bone lahko uporabili tudi za nakup energentov, a je bil le-ta zavrnjen, prizadevali so si tudi za odpravo cenzusa pri dodatkih upokojencev oz. prograsivno izplačilo dodatkov, prizadevali so si tudi za dvig najmanj plačanih zdravnikov. V koaliciji so ob tem dejali, da zakon ni popoln in ne odpravlja vseh anomalij, jih pa veliko. Dejali so, da zakon ne dviga plač najbolje plačanim zdravnikom, odpira pa možnost dviga.

Koalicija o številnih koristnih ukrepih, potrebah po pomoči najbolj ranljivim v času širjenja omikrona ter očitni učinkovitosti dosedanjih paketov

Med koalicijskimi poslanci je Jožef Horvat (NSi) izpostavil veliko virulentnost različice omikron, ki lahko okuži tudi cepljene in prebolevnike. Izpostavil je, da PKP 10 prinaša pomoč okrog 300.000 najranljivejšim ljudem. Monika Gregorčič (SMC) je izpostavila, da imamo zaradi dosedanje učinkovite državne intervencije v Sloveniji eno najnižjih stopenj brezposelnosti in eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v EU.

Poslanec SNS Jani Ivanuša je dejal, da je prejel preko 10.000 sporočil, naj zakona ne podpre. Po njegovih besedah je določenim uspelo ljudi naplahtati, da se jim krati »ne vem katera pravica«. Dodal je, da prihajajoče volitve ne bi smele biti vodilo pri odločanju o zakonu ter dejal, da je za nasprotnike zakona problem zakona le ta, da ima napačnega predlagatelja.

Protestniki poslance zasuli s pismi z lažnimi navedbami, odzval se je tudi Janša

Sporočila, o katerih je govoril Ivanuša, so poslanci množično prejemali s strani ljudi, ki so jih organizatorji današnjega protesta pred državnim zborom s pomočjo družabnih omrežij prepričali, da zakon skriva uzakonitev obveznega cepljenja ter podlago za še večjo represijo.

Na Trgu republike je tako od 9. ure dalje potekal tudi protest nasprotnikov sprejema zakona. Med njimi je bil tudi predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović. Zbrani, ki jih je policija sčasoma potisnila za zaščitno ograjo, pravzaprav brez izjeme niso nosili zaščitnih mask ali držali medosebne razdalje. Vzklikali so, naj vlada pade ter da se izvaja genocid ter opozarjali, da se jim jemlje svoboda. Na družabnih omrežjih so sicer pred protestom opozarjali, da bo PKP 10 omejil temeljne človekove pravice in omogoči uzakonitev obveznega cepljenja, hkrati pa omejil svobodo izražanja državljanov, ki da bodo lahko kaznovani z visokimi kaznimi do 4.000 evrov. Členov, ki bi kaj takega omogočili, zakon ne vsebuje.

Na navedbe o uvajanju obveznega cepljenja se je odzval tudi premier Janez Janša, ki je zapisal, da je njegova uvedba z aktom ministrstva za zdravje možna že sedaj.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1475150064288993291

Na lažne novice se je na Facebooku odzval tudi poslanec Aleksander Reberšek ter zapisal, da opozicija skozi celotno epidemijo zavaja, kako je vse narobe z namenom, da se ustvari vtis, kako je v tej državi vse slabo. Dodal je, da je vladanje z odloki v času epidemije naporno ter da imajo do njega tudi "številne zadržke".

"Poudarjam pa, da pri tem dajemo v ospredje človeška življenja. Tudi če ustavno sodišče opozori na napako, jo kasneje lahko popravimo. Umrlih ljudi pa ne moremo nikoli več obuditi. Poleg tega pa se zakonodaja sprejema tudi po več mesecev, v času epidemije pa je treba odreagirati hitro, enostavno ni časa. Poleg vsega pa opozicija s proceduralnimi zapleti ustavlja delo DZ in ne želi delati po 22h, kar predstavlja dodatne težave," je zapisal.