Sprejeta novela Zakona o nalezljivih boleznih z novimi pravnimi zagatami, a podobnimi ukrepi v času epidemije

vir: dz-rs.si

Danes je bila v Državnem zboru po skrajšanem postopku z 49 glasovi za in 20 proti sprejeta novela Zakona o nalezljivih boleznih. Gre za z amandmaji nekoliko spremenjen predlog, ki ga je sestavila Pravna mreža za varstvo demokracije, ki bo omogočal sprejemanje omejitev v času epidemije z zakonsko podlago. Zakon je vsebinsko podoben tistemu, ki ga je želela sprejeti že prejšnja vlada, pa ob grožnji z referendumom za to ni zbrala poguma oz. zadostne podpore.

Čeprav je nova koalicija obljubljala, da bo po sprejemu tega zakona pri upravljanju epidemije »vse drugače«, pa v praksi na to nič ne kaže. Zakon namreč predvideva tako omejitev gibanja in zbiranja – tudi omejitev javnega zbiranja, kot so protesti ter uresničevanje verske svobode (ki ga zakon zmanjšuje na enačenje z drugim javnim zbiranjem) ljudi, kot tudi nošenje zaščitnih mask ter spoštovanje drugih zaščitnih ukrepov, zapiranje šol, prav tako predvideva pregledovanje potrdil o imunosti ali neokuženosti ter predpisovanje sankcij za neupoštevanje ukrepov. Največ prahu je v javnosti dvignil del zakona, povezan s kaznimi in cepljenjem.

Kako gleda na sprejem zakona ter ukrepanje nove vlade ob novem porastu okužb s SARS-CoV-2, smo povprašali nekdanjo sekretarko na ministrstvu za zdravje dr. Tino Bregant.

Po novem vse drugače? Pravzaprav ne.

Koalicija je izpostavila, da bo z novim zakonom vse drugače, še posebej z vidika kaznovanja ljudi ob nespoštovanju ukrepov (ali kot je dejal Miha Kordiš, »Nihče ne bo metal solzilca po protestnikih« ter »ljudem, ki so na burek malici, pisal položnic«), komuniciranja ukrepov, hitrosti spreminjanja ukrepov in njihove ustavnosti. Čeprav bo vlada z novim 39. členom odpravila dosedanjo neskladnost z ustavo, pa je po mnogih opozorilih ustvarila novo.

Na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki je ugotovila, da je predlog sporen z vidika načela pravne države in delitve oblasti, saj uvaja nov institut soodločanja Državnega zbora o sprejetju podzakonskih aktov vlade, odločb Ustavnega sodišča pa ne uresničuje v celoti. Prav tako zakon vladi onemogoča, da bi izpolnila svoje obveznosti iz naslova Ustave ter se na pojav nalezljive bolezni odzvala hitro in učinkovito.

Opozicija je izpostavljala, da je nov instrument Državnega zbora nelogičen in neustaven, ker vladi jemlje njene pristojnosti, pozvali so tudi k izboljšavi aktualnega predloga. Poslanec NSi Jožef Horvat je tako dejal, da je zakon neizvedljiv ter da bo sedanja vlada, ko bo šlo zares, odločala na enak način kot prejšnja. V stranki zakona sicer niso podprli, ker bi bil po njihovi oceni potreben dodelave, mu pa tudi niso nasprotovali, ker v nasprotju s prejšnjo opozicijo vprašanja epidemije ne želijo politizirati.

vir: dz-rs.si

Cepljenje obvezno, sicer visoke kazni?

Ob strahu dela javnosti, da z zakonom prihaja do uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19 in visokih kazni (400 do 4000 evrov), so v koaliciji pojasnjevali, da takšnih ukrepov ne bo, kazni pa so enake, kot so veljale že doslej, na nekaterih področjih (npr. javni shodi) pa ukinjene.

V Ljudski koaliciji so ob današnjem sprejemanju novele ZNB “zaradi nestrinjanja ljudstva s takšnim načinom in ponovnim sprejemanjem predloga ZNB-D mimo vseh javnih argumentiranih razprav, po skrajšanem postopku”, brez sodelovanja neodvisne znanosti in stroke ter civilne družbe v argumentirani javni razpravi pred Državnim zborom napovedali shod.

Ista vsebina s prijaznejšim videzom

Izredni profesor dr. Andraž Teršek tako opozarja, da »vsebina novega predloga ni bistveno drugačna od starega«, čeprav je »vse to res zapisano nekoliko mehkejše, s prijaznejšim videzom, a zelo neposrečeno, pravno štorkljavo«, s čimer je »ta predlog zanikanje, odstop od tistega, kar se je obljubljalo … kar so zmagovalci volitev napovedovali in obljubljali tik pred volitvami«. Vpraša se tudi, zakaj tisti, ki so bili del odločanja, že do volitev niso dvignili rok za sprejem starega predloga Zakona o nalezljivih boleznih.

Dr. Bregant: Zavijanje v celofan ne bo pripomoglo k spremembi vsebine, morali bi se pogovarjati vsebini, odpreti razpravo o cepljenju in nošenju mask

Zdravnica in nekdanja sekretarka na ministrstvu za zdravje dr. Tina Bregant je za Domovino o sprejeti noveli dejala, da je v končni obliki še ni videla, a da pozdravlja ureditev zakonske podlage za ukrepe o nalezljivih boleznih in obvladovanje teh bolezni. Hkrati je opozorila, da zakon ureja obvladovanje vseh nalezljivih bolezni, ne le covida-19, zato njegovo sprejemanje brez široke razprave in po hitrem postopku »ni pametno«, novelo pa je treba presojati z vidika, da se navezuje na vse nalezljive bolezni, ne le covid-19.

Ob obljubah o zelo spremenjeni komunikaciji nove vlade je dejala, da že pri noveli Zakona o nalezljivih boleznih te komunikacije ni videla: »Zavijanje problematike v celofan ne bo pripomoglo k spremembi vsebine. Mislim, da bi se morali v družbi predvsem vsebinsko pogovarjati, kaj so tisti ukrepi, ki pomagajo in so smiselni, ter kaj so ravnanja, ki k temu ne pripomorejo. In seveda razpreti široko debato o cepljenju, njegovih učinkih in posledicah, nošnji mask … Pričakovala bi večje ozaveščanje ljudi. Morda bomo tega deležni jeseni, zaenkrat tega nismo videli.«

Korona trenutno podobna prehladu, a možnost, da je jeseni drugače, ostaja

Izpostavila je, da korone v začetku nismo poznali, v prvih različicah je povzročala okužbe spodnjih dihal ter visoko smrtnost, prav tako nismo ne imeli ne poznali zaščitne opreme, niti cepiva, zato je bilo hitro ukrepanje z odloki potrebno in razumljivo.

Danes pa je situacija po njenih besedah drugačna. »Virus je mutiral, ne napada več spodnjih dihal, ampak zgornja dihala, je neka oblika prehlada z lažjim potekom,« ki pa se lahko zakomplicira pri imunsko oslabelih in kroničnih bolnikih, za katere »se že navaden prehlad lahko slabo konča«. Bregantova tudi pri ukrepanju ob aktualnem porastu okužb ne vidi drugačne strategije, kot smo jo videli doslej.

Ljudem ob sumu na korono, ki je po njenih besedah trenutno »bolj ali manj običajen prehlad«, svetuje poostreno higieno, da ostanejo doma in virusa ne trosijo okoli, ter skrbijo za lahko prehrano in hidracijo, sicer pa, da si med poletjem naberejo moči in kondicije. Kaj bo jeseni, je po njenih besedah težko napovedati, saj je korona že večkrat presenetila.

7 komentarjev

  1. A hocete reci, da je vse skupaj bilo kreganje za oslovo senco.

    Ce pa prav razumem naj bi bilo po novem nekaznivo poljubno protestirati brez najave? S poljubno mislim, brezobzirno, ob vsakem casu, na vsakem mestu, z uporabo vseh moznih sredstev, pa ce koga moti ali ne?

Komentiraj