Spregled pomena grožnje "letele bodo glave" nova packa na imidžu ustavnega sodišča

Po seriji odločitev, ki dvigujejo obrvi, med katerimi nekateri pravniki najbolj zmajujejo nad tisto, da parlamentarna preiskovalna komisija ne sme preiskovati zlorab v slovenskem pravosodju, se je ustavno sodišče znova znašlo pod žarometi strokovne javnosti. Tokratni klofuti sta posredno ali neposredno prišli iz Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, kjer sta se pred sodniki znašli dve odločitvi, ki ju v Ljubljani očitno niso prepoznali kot problematični.
Prva je neizločitev sodnika ustavnega sodišča Roka Čeferina v zadevi, v kateri je neko že sodeloval pri odločanju. Druga pa neobravnava pritožbe Igorja Bavčarja, ki je zatrjeval, da mu je bila zaradi izjav tedanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča o tem, da bodo, če bo njegov primer zastaral, letele glave, kršena domneva nedolžnosti, do katere ima pravico vsak obdolženi.
O prvi novici smo, z mnenjem dr. Mateja Avblja, pisali že pred dnevi. Pri tej je trajalo kar nekaj časa, da se je nanjo odzvalo tudi ustavno sodišče samo. Neobičajno neodzivno je bilo tudi, ko je o tem poizvedoval profesor z mariborske pravne fakultete, dr. Jurij Toplak. Še več, dr. Toplaka je, kot je povedal v četrtkovih Odmevih, presenetilo, da je bila glede te teme enako neodzivno Evropsko sodišče za človekove pravice - in ko je klical tja, so mu povedali, da naj bi vpogled v pritožbo zadrževala tako imenovana "slovenska enota" na ESČP. Spomnimo, tamkaj je sodnik nekdanji odvetnik pisarne Čeferin, dr. Marko Bošnjak.
Dr. Toplak je v svojem nastopu opozoril, da do napake, kakršno si je privoščil dr. Rok Čeferin, na ustavnem sodišču ni prišlo prvič, pred nekaj meseci je namreč o presojanju svojega sina presojal sodnik dr. Marijan Pavčnik. Kršitev tega pravila je huda kršitev pravnega reda, in od tod sum, da so jo v primeru Kordič (Čeferin) želeli prikriti tako, da so to zadevo obravnavali brez da bi jo uvrstili na javno objavljeni dnevni red seje. Takšna napaka pa po Toplakovem mnenju razkriva tudi to, da sodniki nekaterih spisov, ki jih dobijo na računalnik, niti ne odprejo.
Na Toplakove očitke se je naslednji dan odzval predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez. Ta je poudaril, da sodišče kljub tem dvem zadevam dela dobro in da pred javnostjo prav ničesar ne skriva. Dotična zadeva bo namreč v primeru ponovnega odločanja ustrezno objavljena na dnevnem redu. K temu je dodal, da se takšne napake dogajajo tudi na drugih sodiščih, ta pa jih potem tudi odpravljajo.
Pred ustavnimi sodniki se je leta 2019 znašel tudi primer zaradi pranja denarja obsojenega Igorja Bavčarja. Ti so njegovo pritožbo s šestimi glasovi za in enim proti zavrnili. Kot je razumeti iz razsodbe, so bile srž spora besede tedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je v eni od informativnih oddaj zatrdil, da bodo v primeru, če bo primer Istrabenz zastaral, storil vse, da bodo letele glave. S tem naj bi mu bila, kot trdi Igor Bavčar, kršeni pravica do domnevne nedolžnosti ter pravica do poštenega in nepristranskega sojenja. Ob tem pa so po njegovem sodniki izrečene besede razumeli kot navodilo in grožnjo ter zato tudi potrdili obsodilno sodbo.
Primer, kot rečeno, ni bil sprejet v obravnavo na slovenskem US, z obrazložitvijo, da so se sodišča do ministrove izjave distancirala, zato izjava ne more vplivati na videz nepristranskega sojenja. S tem pa se ne strinjajo v Strasbourgu, kjer je ESČP Bavčarjevo pritožbo vzel v fazo komuniciranja. V to fazo se sicer prebije manj kot 5 odstotkov pritožb.
Da so trenutni škandali resno načeli ugled slovenskega ustavnega sodišča, se zavedajo tudi številni ugledni pravniki in pozivajo, naj si sodišče z ustreznimi ukrepi skuša ponovno povrniti izgubljeno zaupanje.
Zato nekdanja generalna pravobranilka na sodišču EU dr. Verica Trstenjak poziva k reformam, ki bodo sodišču omogočila neodvisnost in nepristranost, pri čemer ima v mislih zakonodajne in druge spremembe glede obravnave zadev. Zahteva pa tudi, da imajo pri imenovanju za ustavnega sodnika glavno besedo moralne in strokovne kompetence kandidata in ne politična kupčkanja.
Pravniki dr. Jernej Letnar Černič, dr. Matej Avbelj, dr. Borut Holcman, dr. Luka Martin Tomažič in dr. Jurij Toplak pa, za povrnitev zaupanja v Ustavno sodišče RS predlagajo sprejem treh ukrepov: To so analiza neobrazloženih sklepov o zavrženju, ki jih je sodišče sprejelo v zadnjem letu, povečanje transparentnosti sodišča na nivo ESČP ter sprejetje notranjih pravil za preprečevanje konflikta interesov.
Prva je neizločitev sodnika ustavnega sodišča Roka Čeferina v zadevi, v kateri je neko že sodeloval pri odločanju. Druga pa neobravnava pritožbe Igorja Bavčarja, ki je zatrjeval, da mu je bila zaradi izjav tedanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča o tem, da bodo, če bo njegov primer zastaral, letele glave, kršena domneva nedolžnosti, do katere ima pravico vsak obdolženi.
O prvi novici smo, z mnenjem dr. Mateja Avblja, pisali že pred dnevi. Pri tej je trajalo kar nekaj časa, da se je nanjo odzvalo tudi ustavno sodišče samo. Neobičajno neodzivno je bilo tudi, ko je o tem poizvedoval profesor z mariborske pravne fakultete, dr. Jurij Toplak. Še več, dr. Toplaka je, kot je povedal v četrtkovih Odmevih, presenetilo, da je bila glede te teme enako neodzivno Evropsko sodišče za človekove pravice - in ko je klical tja, so mu povedali, da naj bi vpogled v pritožbo zadrževala tako imenovana "slovenska enota" na ESČP. Spomnimo, tamkaj je sodnik nekdanji odvetnik pisarne Čeferin, dr. Marko Bošnjak.
Dr. Toplak je v svojem nastopu opozoril, da do napake, kakršno si je privoščil dr. Rok Čeferin, na ustavnem sodišču ni prišlo prvič, pred nekaj meseci je namreč o presojanju svojega sina presojal sodnik dr. Marijan Pavčnik. Kršitev tega pravila je huda kršitev pravnega reda, in od tod sum, da so jo v primeru Kordič (Čeferin) želeli prikriti tako, da so to zadevo obravnavali brez da bi jo uvrstili na javno objavljeni dnevni red seje. Takšna napaka pa po Toplakovem mnenju razkriva tudi to, da sodniki nekaterih spisov, ki jih dobijo na računalnik, niti ne odprejo.
Knez: Tudi druga sodišča delajo napake
Na Toplakove očitke se je naslednji dan odzval predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez. Ta je poudaril, da sodišče kljub tem dvem zadevam dela dobro in da pred javnostjo prav ničesar ne skriva. Dotična zadeva bo namreč v primeru ponovnega odločanja ustrezno objavljena na dnevnem redu. K temu je dodal, da se takšne napake dogajajo tudi na drugih sodiščih, ta pa jih potem tudi odpravljajo.
Klemenčičeve grožnje pred evropskimi sodniki
Pred ustavnimi sodniki se je leta 2019 znašel tudi primer zaradi pranja denarja obsojenega Igorja Bavčarja. Ti so njegovo pritožbo s šestimi glasovi za in enim proti zavrnili. Kot je razumeti iz razsodbe, so bile srž spora besede tedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je v eni od informativnih oddaj zatrdil, da bodo v primeru, če bo primer Istrabenz zastaral, storil vse, da bodo letele glave. S tem naj bi mu bila, kot trdi Igor Bavčar, kršeni pravica do domnevne nedolžnosti ter pravica do poštenega in nepristranskega sojenja. Ob tem pa so po njegovem sodniki izrečene besede razumeli kot navodilo in grožnjo ter zato tudi potrdili obsodilno sodbo.
Primer, kot rečeno, ni bil sprejet v obravnavo na slovenskem US, z obrazložitvijo, da so se sodišča do ministrove izjave distancirala, zato izjava ne more vplivati na videz nepristranskega sojenja. S tem pa se ne strinjajo v Strasbourgu, kjer je ESČP Bavčarjevo pritožbo vzel v fazo komuniciranja. V to fazo se sicer prebije manj kot 5 odstotkov pritožb.
Ugledni pravniki pozivajo - US si mora pridobiti zaupanje
Da so trenutni škandali resno načeli ugled slovenskega ustavnega sodišča, se zavedajo tudi številni ugledni pravniki in pozivajo, naj si sodišče z ustreznimi ukrepi skuša ponovno povrniti izgubljeno zaupanje.
Zato nekdanja generalna pravobranilka na sodišču EU dr. Verica Trstenjak poziva k reformam, ki bodo sodišču omogočila neodvisnost in nepristranost, pri čemer ima v mislih zakonodajne in druge spremembe glede obravnave zadev. Zahteva pa tudi, da imajo pri imenovanju za ustavnega sodnika glavno besedo moralne in strokovne kompetence kandidata in ne politična kupčkanja.
Dr. Verica Trstenjak za Siol: "V teh dneh smo seznanjeni s kršitvami načela nepristranosti na ustavnem sodišču. Beremo, da sodniki sodijo v svojih zadevah, v zadevah svojih sinov, svojih prijateljev, sodijo v zadevah, katerih sploh ne preberejo. V zadnjih napakah na ustavnem sodišču ne gre za napake nekega posameznika, ne enega novinarja, ne gre za napake enega politika, ne gre za napake ene politične stranke. Gre za ponavljajoče se napake na instituciji, ki bi morala biti vzor vsem, ne more pa biti vzor niti sodniku začetniku niti sodniškim pripravnikom niti študentu prava."
Pravniki dr. Jernej Letnar Černič, dr. Matej Avbelj, dr. Borut Holcman, dr. Luka Martin Tomažič in dr. Jurij Toplak pa, za povrnitev zaupanja v Ustavno sodišče RS predlagajo sprejem treh ukrepov: To so analiza neobrazloženih sklepov o zavrženju, ki jih je sodišče sprejelo v zadnjem letu, povečanje transparentnosti sodišča na nivo ESČP ter sprejetje notranjih pravil za preprečevanje konflikta interesov.

Zadnje objave

Sodišče v zadevi Trenta oprostilo Janeza Janšo
18. 4. 2025 ob 14:21

Mladi zdravniki: Naj se takoj pokaže, kakšne so posledice škodljive vlade
18. 4. 2025 ob 12:00

Minister vztraja, da imena ne pozna, noče se iti detektiva
18. 4. 2025 ob 9:35

Ustavni sodniki v senci ideologije
18. 4. 2025 ob 6:00

»Zavezniki« so bombardirali tudi Domžale (14. del)
17. 4. 2025 ob 18:00

Ustavno dopustno eksperimentiranje z družino
17. 4. 2025 ob 15:06

Trave (še) ne bodo dovolili. Kadili pač.
17. 4. 2025 ob 11:58
Ekskluzivno za naročnike

Ustavni sodniki v senci ideologije
18. 4. 2025 ob 6:00

Ustavno dopustno eksperimentiranje z družino
17. 4. 2025 ob 15:06

Pridobitve, koristi ter trdni gospodarski in politični temelji EU
17. 4. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
APR
19
Otroška ustvarjalnica V mamutovih stopinjah
10:30 - 11:30
APR
23
APR
24
Izredni koncert: Bakalina Velika
20:00 - 22:00
APR
25
Viva la pasta!
11:00 - 21:00
MAJ
12
Video objave

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
16. 4. 2025 ob 20:38
Izbor urednika

Pridobitve, koristi ter trdni gospodarski in politični temelji EU
17. 4. 2025 ob 6:00

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
16. 4. 2025 ob 20:38

Nova - 196. številka tednika Domovina
16. 4. 2025 ob 6:10

Domovina 196: Umetna oploditev lezbijk je norost
16. 4. 2025 ob 6:00

Razglasitev in nato razlastitev?
15. 4. 2025 ob 6:00
Dobrohoten namig predsednici republike
12. 4. 2025 ob 6:00
4 komentarjev
joze-k
Ustavno sodišče Slovenije je že dolgo časa (razen dveh sodnikov, ki izdajata ločena mnenja) skupek enoumja bivših komunistov brez vesti in odgovornosti do nepristranskega sojenja. G. Rajko Knez. NAPAKE SODNIKOV UNIČUJEJO ŽIVLJENJA!
Alojzij Pezdir
Za večino državljanov RS je najbolj zaskrbljujoče popolnoma nepregledno ter s tem tudi javnosti nedostopno redno delovanje Ustavnega sodišča RS, kar omogoča nedopustno profesionalno in etično šlamparijo ter popolno samovoljno posameznih sodnikov ter Ustavnega sodišča RS v celoti.
Najnovejša profesionalno-etična škandala ustavnih sodnikov Čeferina in Pavčnika nikoli ne bi prišla v javnost, če ne bi javnosti obvestili pošteni žvižgači z US ter če ne bi njihovih "čivkov" objavili nenadzorovani mediji, ki ne sodijo pod monolitno nadzirano in aktivistično usmerjano uredniško politiko osrednjega proti-vladnega medijskega kartela, v katerem skrbijo za "pravo vero" člani levičarskega cehovskega društva DNS in kluba podpisnikov 571.
Kot je videti sežejo aktivistične interesne "lovke" odvetniško-sodniške dinastije Čeferin celo na sedež Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer predstavlja RS njihov bivši odvetniški sodelavec dr. Bošnjak s svojimi podrejenimi administrativnimi močmi. V boju za domačo in mednarodno politično in pravno (pre)moč za dinastijo Čeferin očitno ni naključij.
Če predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Rajko Knez javno priznava, da so napake mogoče ter da se proti preutrujenosti in delovni preobremenjenosti sodnikov tudi v prihodnosti ne bodo skušali sistemsko upreti, potem vemo, da se na Ustavnem sodišču RS ne bodo lotili nikakršnih ukrepov za povečanje odgovornosti posameznih sodnikov, za nadzor nad zakonsko neoporečnostjo njihovih postopkov in presoj ter za nujno krepitev zaupanja v institut US RS in v vsakega ustavnega sodnika posebej.
Po vseh javno razkritih pravno-etičnih škandalih, povečanju števila sodnih zaostankov, po tisočih zavrženih predlogov brez vsakršnih pravnih obrazložitev ter po nekaterih politično motiviranih posegih US RS v aktualne proti-pandemijske razmere v RS lahko ugotovimo, da je ugled Ustavnega sodišča RS najbolj načet in omajan po osamosvojitvi RS, da je zaupanje v njegovo strokovno neoporečnost ter politično nepristranskost in neodvisnost najnižje v zgodovini samostojne in demokratične RS. Glede na poseben ustavni in formalno-pravni položaj Ustavnega sodišča RS med institucijami zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, je mogoče ugotoviti, da je prihodnost US RS ter njegovega ugleda v družbi in zaupanja najbolj odvisna od legalno in legitimno izvoljenih ustavnih sodnikov, od njihove elementarne človeške poštenosti in etike, od njihovega razumevanja in pojmovanja prava v demokratični in politično pluralni družbi ter od njihove ključne etične življenjske zavezanosti Resnici, Pravičnosti, Dobroti in Ljubezni do drugih in drugačnih.
lojze19
Lansko leto sem v neki, ne posebno pomembni zadevi pozabil plačati 65 evrov sodne takse. Odvetnik me je dan po odrejenem roku za plačilo takse vprašal ali je plačana tako, da sem takso še isti dan plačal in na sodišče poslal prošnjo z navedbo razlogov (pomota v dnevu, stanje zaradi covid itd). Takso sem plačal, sodišče pa mi je odvrnilo, da pomota v dnevu ne more biti razlog za neplačilo. In sem izgubil. Izgleda, da načelo: nepoznavanje prava škoduje velja le za uporabnike, sodišče se lahko v ideološki, strokovni (in še kakšni drugi) temi in izolaciji pomoti, zmoti, pozabi, ne upošteva, ne uporabi itd, itd, razlogov je izjemno veliko. Rezultat: kolaps sodstva predvsem pa izguba zaupanja v to kar je vezivno tkivo družbe.
pozdrav
Nepristranskost, poštenost in pravičnost ter dosledno spoštovanje slovenske ustave, ki vsebuje tudi človekove pravice, bi naj krasile slovensko ustavno sodišče.
Žal temu ni tako.
Vsaka zloraba je kazniva.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.