Spregled pomena grožnje "letele bodo glave" nova packa na imidžu ustavnega sodišča

Vir osnovne foto: Slovenec.org
Po seriji odločitev, ki dvigujejo obrvi, med katerimi nekateri pravniki najbolj zmajujejo nad tisto, da parlamentarna preiskovalna komisija ne sme preiskovati zlorab v slovenskem pravosodju, se je ustavno sodišče znova znašlo pod žarometi strokovne javnosti. Tokratni klofuti sta posredno ali neposredno prišli iz Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, kjer sta se pred sodniki znašli dve odločitvi, ki ju v Ljubljani očitno niso prepoznali kot problematični.

Prva je neizločitev sodnika ustavnega sodišča Roka Čeferina v zadevi, v kateri je neko že sodeloval pri odločanju. Druga pa neobravnava pritožbe Igorja Bavčarja, ki je zatrjeval, da mu je bila zaradi izjav tedanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča o tem, da bodo, če bo njegov primer zastaral, letele glave, kršena domneva nedolžnosti, do katere ima pravico vsak obdolženi.

O prvi novici smo, z mnenjem dr. Mateja Avblja, pisali že pred dnevi. Pri tej je trajalo kar nekaj časa, da se je nanjo odzvalo tudi ustavno sodišče samo. Neobičajno neodzivno je bilo tudi, ko je o tem poizvedoval profesor z mariborske pravne fakultete, dr. Jurij Toplak.  Še več, dr. Toplaka je, kot je povedal v četrtkovih Odmevih, presenetilo, da je bila glede te teme enako neodzivno Evropsko sodišče za človekove pravice - in ko je klical tja, so mu povedali, da naj bi vpogled v pritožbo zadrževala tako imenovana "slovenska enota" na ESČP. Spomnimo, tamkaj je sodnik nekdanji odvetnik pisarne Čeferin, dr. Marko Bošnjak.

Dr. Toplak je v svojem nastopu opozoril, da do napake, kakršno si je privoščil dr. Rok Čeferin, na ustavnem sodišču ni prišlo prvič, pred nekaj meseci je namreč o presojanju svojega sina presojal sodnik dr. Marijan Pavčnik. Kršitev tega pravila je huda kršitev pravnega reda, in od tod sum, da so jo v primeru Kordič (Čeferin) želeli prikriti tako, da so to zadevo obravnavali brez da bi jo uvrstili na javno objavljeni dnevni red seje. Takšna napaka pa po Toplakovem mnenju razkriva tudi to, da sodniki nekaterih spisov, ki jih dobijo na računalnik, niti ne odprejo.

Knez: Tudi druga sodišča delajo napake


Na Toplakove očitke se je naslednji dan odzval predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez. Ta je poudaril, da sodišče kljub tem dvem zadevam dela dobro in da pred javnostjo prav ničesar ne skriva. Dotična zadeva bo namreč v primeru ponovnega odločanja ustrezno objavljena na dnevnem redu. K temu je dodal, da se takšne napake dogajajo tudi na drugih sodiščih, ta pa jih potem tudi odpravljajo.

Klemenčičeve grožnje pred evropskimi sodniki


Pred ustavnimi sodniki se je leta 2019 znašel tudi primer zaradi pranja denarja obsojenega Igorja Bavčarja. Ti so njegovo pritožbo s šestimi glasovi za in enim proti zavrnili. Kot je razumeti iz razsodbe, so bile srž spora besede tedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je v eni od informativnih oddaj zatrdil, da bodo v primeru, če bo primer Istrabenz zastaral, storil vse, da bodo letele glave. S tem naj bi mu bila, kot trdi Igor Bavčar, kršeni pravica do domnevne nedolžnosti ter pravica do poštenega in nepristranskega sojenja. Ob tem pa so po njegovem sodniki izrečene besede razumeli kot navodilo in grožnjo ter zato tudi potrdili obsodilno sodbo.

Primer, kot rečeno, ni bil sprejet v obravnavo na slovenskem US, z obrazložitvijo, da so se sodišča do ministrove izjave distancirala, zato izjava ne more vplivati na videz nepristranskega sojenja. S tem pa se ne strinjajo v Strasbourgu, kjer je ESČP Bavčarjevo pritožbo vzel v fazo komuniciranja. V to fazo se sicer prebije manj kot 5 odstotkov pritožb.

Ugledni pravniki pozivajo - US si mora pridobiti zaupanje


Da so trenutni škandali resno načeli ugled slovenskega ustavnega sodišča, se zavedajo tudi številni ugledni pravniki in pozivajo, naj si sodišče z ustreznimi ukrepi skuša ponovno povrniti izgubljeno zaupanje.

Zato nekdanja generalna pravobranilka na sodišču EU dr. Verica Trstenjak poziva k reformam, ki bodo sodišču omogočila neodvisnost in nepristranost, pri čemer ima v mislih zakonodajne in druge spremembe glede obravnave zadev. Zahteva pa tudi, da imajo pri imenovanju za ustavnega sodnika glavno besedo moralne in strokovne kompetence kandidata in ne politična kupčkanja.

Dr. Verica Trstenjak za Siol: "V teh dneh smo seznanjeni s kršitvami načela nepristranosti na ustavnem sodišču. Beremo, da sodniki sodijo v svojih zadevah, v zadevah svojih sinov, svojih prijateljev, sodijo v zadevah, katerih sploh ne preberejo. V zadnjih napakah na ustavnem sodišču ne gre za napake nekega posameznika, ne enega novinarja, ne gre za napake enega politika, ne gre za napake ene politične stranke. Gre za ponavljajoče se napake na instituciji, ki bi morala biti vzor vsem, ne more pa biti vzor niti sodniku začetniku niti sodniškim pripravnikom niti študentu prava."


Pravniki dr. Jernej Letnar Černič, dr. Matej Avbelj, dr. Borut Holcman, dr. Luka Martin Tomažič in dr. Jurij Toplak pa, za povrnitev zaupanja v Ustavno sodišče RS predlagajo sprejem treh ukrepov: To so analiza neobrazloženih sklepov o zavrženju, ki jih je sodišče sprejelo v zadnjem letu, povečanje transparentnosti sodišča na nivo ESČP ter sprejetje notranjih pravil za preprečevanje konflikta interesov.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike