Spoznanje iz koronakrize: družino bi bilo dobro preoblikovati

Uredništvo
11

Embed from Getty Images
Epidemija novega koronavirusa ne pušča le hudih zdravstvenih in gospodarskih posledic, pač pa razgalja tudi nekatere zablode naše družinske in socialne politike. Različni avtorji se v razmišljanjih in rezultatih raziskav ob odzivih na pandemijo sprašujejo, kako ustrezno je naše pojmovanje družinskega življenja. Družino smo omejili zgolj na njeno jedro, medtem pa starejši člani družbe osamljeni umirajo v domovih za ostarele. Še bolj kot prej pa se opazi neučinkovitost reakcij pristojnih institucij na primere družinskega nasilja.

Priča smo torej velikim in tragičnim izgubam človeških potencialov. Bomo v prihodnosti zaradi tega naše socialne in družinske politike zastavili kako drugače?

Slabosti institucionalnega varstva starejših

Še tik pred izbruhom epidemije v Evropi je veljalo, da s starejšimi načeloma ne bo težav, ker živijo izolirani v domovih starejših občanov. Izkazalo se je, da je ta predpostavka napačna najmanj iz dveh razlogov.

Potrebna je le majhna nepozornost in okužba je vnesena v institucijo v kateri na izredno majhnem prostoru biva vse od nekaj deset, pa do nekaj sto starejših ljudi. Varnostni ukrepi v domovih za starejše so zato izjemno strogi. Varovanci ne smejo imeti nobenih izhodov, prav tako vanj ne smejo obiskovalci. Če pa se v domu pojavi okužba, so varovanci omejeni zgolj na območje svojih sob.

Edina kritična točka v tem primeru  postanejo zaposleni, ki se morajo tako dobro ščititi pred okužbo in skrbeti, da je ne bi prenesli naprej. Toda to pomeni, da iz domov izgine skoraj vsa socialna bližina, starostnik se lahko neovirano druži le še s svojimi sostanovalci v sobi. Če je bolj informacijsko pismen, potem morda še s kom virtualno. Cena varnostnih ukrepov je tako ogromna. Namesto okuženih dobimo množico čustveno prikrajšanih ljudi, ki hrepenijo po ljubezni in podpori. Takšno stanje pa je lahko za mnoge starostnike še usodnejše kot sam virus, med drugim ugotavlja Ian Marcus Corbin, eden od voditeljev iniciative Human Network (Človeško omrežje op.a.) iz Harvard Medical School.

Favoriziranje nuklearne družine ni idealno

Prav veliko na boljšem niso niti tisti starostniki, ki lahko živijo sami. Tudi ti so se znašli zaprti v svojih hišah in stanovanjih, ločeni od svojih sorodnikov. Ameriški podatki kažejo, da se je že pred krizo osamljeno počutila tretjina starostnikov med 50. in 80. letom.

Šest let trajajoča britanska raziskava je tako pokazala, da je osamljenost dvakrat bolj nevarna starejšim kot debelost in enakovredna posledicam zmernega kajenja (15 cigaret na dan). Tveganje za prezgodnjo smrt je namreč povečala za 14 odstotkov. Bolj usodna zanje je po raziskavah le še revščina, ki je možnost smrti povečala za 19 odstotkov.

V prihodnosti bo zato nujno, da najdemo oblike sobivanja, ki ne povečujejo socialne izključenosti. Tudi v Sloveniji, kjer tako kot v številnih drugih evropskih državah beležimo pravo množico samomorov med starejšimi. Po podatkih Slovenskega centra za raziskovanje samomora so starejši najbolj ogrožena skupina skupina prebivalstva v tem smislu. S to skupino se precej prekrivata tudi dve drugi; moški starejši od 45 let, ki so ločeni ali ovdoveli ter kronični bolniki. Za zmanjšanje te črne statistike pa bo po mnenju strokovnjakov ključno, da se teh ljudi ne izrinja na rob.

Rešitev: Razširjena družina

Eden od pomembnejših vzrokov za to je tudi sprememba družinskega življenja. Že nekaj desetletij v tem smislu prevladuje t.i. nuklearna družina, ki je predvsem dediščina industrijske revolucije, različne politike pa so jo zaradi njene večje fleksibilnosti tudi spodbujale. Po mnenju strokovnjakov bo postalo nujno, da družine znova postanejo večgeneracijske, razširjene, starejši pa imajo v njih še vedno svoje smiselne naloge.

Še leta 1940 je po podatkih Pew Research Centra v večgeneracijskih družinah živelo 25 odstotkov Američanov, leta 1980 je bil ta delež za polovico nižji. Nato je do leta 2008 narasel do 16 %. Slovenske analize pa ocenjujejo, da je takšnih družin le približno 10 %.

Danes številne družine, kjer starši delajo, za varstvo otrok najamejo varuške. Hkrati pa plačujejo domovom za starejše, da skrbijo in varujejo njihove ostarele. Tudi te varuške in poklicne negovalke morajo verjetno poiskati varstvo za svoje lastne otroke in starše. In vse bi lahko bilo drugače, če bi oboji živeli v razširjeni družini.

Velikanski domovi za starejše morajo postati preteklost

Marsikdaj seveda ne gre več. Medicina je vedno boljša in nekatere negovalne storitve je nemogoče zagotavljati v domači oskrbi. A pomembno je tudi, da je nivo oskrbe takšen, da zagotavlja tudi kvalitetne socialne stike. Za to pa nekateri slovenski domovi za starejše niso in ne morejo biti primerni. Nujno je, da se njihova povprečna velikost zmanjša, saj ti postanejo v primeru izrednih razmer svojim varovancem zelo nevarni.

Največji med njimi, mariborski Dom Danice Vogrinec ima tako več kot 800 stanovalcev. V slovenskih domovih za starejše sicer po podatkih SURS živi manj kot 1 % generacije 70-letnikov, 10 % 85-letnikov, v starosti 95 let in več pa je stanovalcev domov starejših več kot tretjina.

Stop nasilju v družini

Kljub vsemu povedanemu pa družine niso le raj, temveč tudi vzrok mnogih konfliktov. Prepoved gibanja je mnoge pahnila v stanje ujetosti med štiri stene, med katerimi pa bivajo skupaj z ljudmi, ki v tem obdobju s svojim teroriziranjem družinskih članov niso ravno najboljši sopotniki. Iz Kitajske so tako po 13. marcu poročali, da je število ločitev naraslo tudi za več kot štirikrat. Deloma sicer tudi zato, ker ločitve nekaj časa niso bile mogoče, a predolga ujetost z določenimi ljudmi lahko pušča tudi negativne posledice. Kitajski znanstveniki se zaradi teh številk niso vznemirjali, saj pravijo, da se bo življenje kmalu vrnilo v stare tirnice in da se bodo ti pari takrat pobotali. Več kot polovico več nasilja so zaznali v Turčiji, 30 % več tudi v Franciji.

V Sloveniji so na policiji manjši porast kaznivih dejanj s področja družinskega nasilja zaznali le na Celjskem, sicer pa tudi pri nevladnih organizacijah ne beležijo porasta družinskega nasilja, a to hkrati pripisujejo dejstvu, da ga žrtve težje prijavijo. Vse, ki so priče ali žrtve družinskega nasilja zato pozivajo, da tega prijavijo.

11 KOMENTARJI

  1. Vsebina te kolumne je v direktnem nasprotju z dolgholetnim prizadevanjem vulgo levice in zmedenih neoliberalcev, ki so ob pomoči vladno nevladnih organizacij ter gibanja LGBT na tem področju naredili totalno zmedo in skušali družino čim bolj razgraditi.

    Močna družina pomeni tudi močno nacijo, ta pa nikoli ni bila v interesu levakarjev, ki znajo vladati le tako, da oslabijo tiste, ki jim vladajo.

    In še škandal, da se nikjer v kolumni ni poveličevalo istospolnih družin, ki so vrhunski dosežek levakarske in neoliberalne mantre o sodobni družini.

  2. https://www.nytimes.com/2020/04/12/opinion/coronavirus-black-men.html?action=click&module=Opinion&pgtype=Homepage
    Ali zaščititi ljudi pred lastno neumnostjo.
    https://reporter.si/clanek/svet/v-nemskem-vuhanu-je-14-odstotkov-prebivalcev-ze-imunih-na-novi-koronavirus-smrtnost-znasa-037-odstotka-769540
    https://nltimes.nl/2020/04/16/3-dutch-blood-donors-covid-19-antibodies
    https://www.thelocal.dk/20200408/danish-health-agency-says-400000-could-have-been-infected
    Moja edina napaka, ki sem jo dolga leta ponavljala je ta, da sem dajala svoj glas SDS. Zdaj, ko zaradi teh ljudi ne smem v Lidl, sem se odločila, da te napake nikoli več ne ponovim. Vedno sem sovražila Marjana Šarca, toda od zdaj naprej ga bom vedno obkrožila.

  3. Doktor je razrezal paciente s kronavirusom in mi dal veliko večjo sliko.
    https://priznajem.hr/novosti/dr-puschel-potvrdio-sokantnu-istinu-o-covidu-19/118637/
    Tako veliko sliko, da mi je zdaj vse jasno. Gre se za kitajsko laž, ki je bila lansirana v svet z namenom, da uniči svetovno ekonomijo. Kitajska hoče tisto mesto na katerem sedi Amerika. Vse je postalo tako zelo logično in razumljivo. Virus se širi tako hitro, da ljudje postanejo panični in potem delajo groteskne stvari. Zdravstvene oblasti so bile na pomoč v ustanovo Herron v predmestju Montreala Dorval poklicane, ko je večina osebja odšla. Na koncu sta za 130 oskrbovancev skrbeli le še dve medicinski sestri.
    Oskrbovanci so bili dehidrirani, več dni brez hrane in so le nemočno ležali v posteljah, nekateri v lastnih izločkih. Drugi so padli na tla. Dveh smrti niso opazili več dni.
    V zadnjih tednih je v domu vsega skupaj umrlo 31 ljudi, od katerih pet potrjeno zaradi novega koronavirusa, vzroke smrti drugih po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še ugotavljajo.
    Grozljive razmere so sprožile preiskavo zaradi hude malomarnosti in nacionalno zgražanje nad razmerami v domovih za dolgotrajno oskrbo, v katerih so našteli kar polovico od vseh približno 1350 smrtnih žrtev covida-19 v državi.
    Lastnik je bil obsojen tudi zaradi trgovine z mamili
    Olje na ogenj je dodatno prililo razkritje kanadskih medijev, da je bil lastnik doma v preteklosti obsojen zaradi trgovanja z mamili, goljufije in izogibanja plačilu davkov.
    Svojci oskrbovancev so se na razkritja odzvali s šokom in jezo, pomešano s frustracijo, da niso mogli storiti veliko, saj so bili obiski zaradi skrbi pred širjenjem okužbe prepovedani. Nadzor nad ustanovo so zdaj prevzele lokalne javne zdravstvene oblasti.
    Strokovnjaki sicer nad razmerami niso presenečeni, saj da je oskrba starejših že leta deležna prenizkega financiranja, plače zaposlenih pa le redko presegajo minimalno.
    Kanadski premier Justin Trudeau je v petek naznanil, da v Quebec, kjer so našteli polovico vseh smrtnih žrtev v Kanadi, na pomoč v domove za ostarele pošiljajo 125 pripadnikov vojaškega medicinskega osebja.
    Če so se takšne stvari zgodile tudi v Italiji, Španiji in Belgiji mi je čisto razumljivo zakaj je naenkrat toliko zelo starih žrtev. Obiskov ni več, še zadnji nadzor nad delovanjem domov je bil s tem odstranjen. Nekateri ljudje pa imajo demenco in pozabijo. Pozabijo marsikaj. Tudi pretepanje s strani medicinskih sester.

  4. Vse lepo in prav, pomembne misli v članku. A pozabili ste na pomembno podrobnost:

    Kako se počutijo tamladi v istem gospodinjstvu s tastarimi, ki futrajo svoje frustracije na tamladih? Je bila narejena kakšna nacionalna raziskava o razsutih mladih družinah zaradi bolezenske posesivnosti užaljenih tašč? Užaljenih zgolj zato, ker je sad njene ljubezni izbral za sozakonca nekoga po svoji izbiri in z njim zaživel neodvisno intimno življenje.
    Prav smilijo se mi ujetniki *hotela MAMA*, ko jih mame futrajo odspredaj in odzadaj, da le nebi socialno odrasli in zaživeli svoj lajf. In, če takšni ujetniki uspejo pobegniti, jih čaka permanentni terorizem in bojna fronta iz strani razočarane Dljubeče in Dskrbne mame.
    Vera gor ali dol, zafrustrirane posesivne mame, ki jih je polno tudi v prvih vrstah v cerkvi, te so glavni problem Slovenske družine. Saj veste, mama *Vegeta*; mama, ki se meša v vse…
    Srečna družina, ki ima staro mamo, ki pusti svobodo. In tukaj vidim delavno polje vseh, ki se v Sloveniji ukvarjajo z družino. Izšolati gospe mame, da I Z P U Š Č A J O ! ! !
    Preprosta matematika: Če tvojemu otroku država zaupa in dovoli, da fura 40tonski šlepar, potem mu tudi ti dovoli, da sam fura svoj lajf!
    Mame, ki zgolj zmerno ljubite svoje odrasle otroke, ve niste v fokusu tega komentarja. Vam se tudi opravičujem,če sem vam dvignil krvni tlak

    • Jaz, ki sem mama in tašča, moram vaš KOMENTAR zelo pohvaliti.

      Mislim, da če nastanejo PREPIRI med mlado družino in “tastarimi”, so največkrat krivi starejši, če samo kritizirajo. Predvsem pa, če sozakonca svojega otroke, ne sprejmejo za svojega. To snaha in zet začutita in se, če je to prehudo, tudi odselita,

      Dobro bi bilo, da opravi vsaka snaha “obvezno prakso” pri tašči, ker bo potem s temi izkušnjami lažje sama opravljala FUNKCIJO tašče.

      Jaz sem tudi nekaj let živela skupaj s TAŠČO, ki je imela veliko takih lastnosti, ki jih naštevate. Sklenila sem že tedaj, da jo pri tem ne bom posnemala. Ta praksa mi je bila dobra izkušnja. Pravijo, da: “Vse, kar te ne ubije, te utrdi”. Sedaj sem Bogu hvaležna za to izkušnjo.

      Na mladoporočene, pa gledam s simpatijo in sem Bogu hvaležna, da so mi snahe pri srcu, saj so vendar mame mojih zlatih VNUKOV. Vsega pa je logično, da ne delajo tako, kot jaz, saj so za generacijo mlajše od mene. Moram pa reči, da so v nekaterih stvareh boljše od mene, Vsak ima nekaj talentov in prav je, da ima priliko, da jih pokaže.
      To naj velja tudi za ZETE in SNAHE, ki jim na Krasu rečemo vedno nevesta, dokler je tašča živa.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime