Športnik je lahko veren, vendar bodo znamenja tega glavni slovenski mediji raje zamolčali (video)

Uredništvo
23
vir: video na eurosport.com

V športu smo vedno znova priča izkazu verske pripadnosti športnikov, kot se denimo pokrižajo nogometaši preden gredo na igrišče in podobno. Tudi pri slovenskih športnikih ni dosti drugače.

Zanimivo pa je obnašanje slovenskih medijev, ko pride do tega. Skoraj simptomatično se iz posnetkov športnih dogodkov sekunde zunanjih izrazov verske pripadnosti športnikov izreže. Ravno tako iz omemb v člankih in podobno, čeprav se prihodu v cilj, ali koncu tekme posveti posebno pozornost.

Zadnji primer pri zmagi Mateja Mohoriča

Zadnji primer takega poročanja je bil prihod v cilj slovenskega kolesarja Mateja Mohoriča ob koncu etape na dirki po Poljski. Matej Mohorič se je zmagoslavno približeval cilju in jasno je bilo, da je njegova uvrstitev na varnem, saj so bili zasledovalci dokaj daleč za njim. Zaokrožil je odličen teden slovenskih kolesarjev na dirki po Poljski. Gorenjec je dobil zadnjo, 132,5 kilometra dolgo sedmo etapo dirke, in sicer po samostojnem pobegu, ki ga je začel približno 57 kilometrov pred ciljem v Bukowini Tatrzanski.

Skoraj vsi glavni slovenski mediji potek dogodkov ob prihodu v cilj opišejo z naslednjimi besedami: “Moči mu ni zmanjkalo, tako da je že nekaj deset metrov pred koncem mirno dvignil roke, pogledal v nebo, se prijel za prsi (spomnil se je tragično umrlega Belgijca Bjorga Lambrechta) in občinstvu pokazal napis na dresu Bahrain Merida.”

Vse popolnoma resnično, toda takoj za tem se je Matej Mohorič tudi pokrižal. Verjetno se je tako zahvalil za Božjo pomoč pri zmagi. Toda to je medij zamolčal. Zakaj? Vedno znova se postavlja naravno vprašanje: zakaj? Zakaj bi bolelo, če bi se dikcija odstavka razlikovala za nekaj teh besed: “Moči mu ni zmanjkalo, tako da je že nekaj deset metrov pred koncem mirno dvignil roke, pogledal v nebo, se prijel za prsi (spomnil se je tragično umrlega Belgijca Bjorga Lambrechta) in občinstvu pokazal napis na dresu Bahrain Merida ter se na koncu pokrižal.”

Morda majhna stvar, majhna sprememba ampak govori o odnosu do vere v javnem prostoru. Znane osebnosti, športnike itd. slavimo. Torej jih dajmo slaviti kot celotne osebnosti, kot vse kar so. Mediji jih že zdaj ocenjujejo kot celoto. To počnemo, ko storijo nekaj nekaj spornega zunaj športnih okvirjev. Enako to storimo, ko sodelujejo na prireditvah v dobrodelne namene itd. Ko pride do verske komponente človekovega življenja, pa jo, vsaj slovenski glavni mediji, radi zanikajo.

Posnetek si lahko ogledate na tej povezavi in presodite sami.

23 KOMENTARJI

  1. je res preprosto in vendar ne zmorete dojet..

    bogec ne zmore pomagat 6 miljonom otrok, ki umrejo vsako leto pred 5 letom starosti.. in vendar mislite, da pomaga enemu fuzbalerju zabit gol?..

    • Bog nas je že zdavnaj zapustil nadomešča pa ga levičarski islam opažam da so multikulturisti internacionalisti (v glavnem iz islamskih in ex.yugo regij) sedaj zelo zadovoljni…
      Vse izhaja iz prastare marksistično leninistične sintagme vera je opij za ljudstvo… in ateizem je maksimalno kar je družbeno sprejemljivo (razem islama) no take floskule so že vse tranzicijske civilizirane države opustile…

    • Ni bistveno, kaj ti misliš o Bogu. Bistvo tega članka je, da so mediji nek dogodek predstavili skoraj v celoti, le eno dejanje pa so zamolčali.
      Če si novinar, zapišeš vse. Če pa si ideološki novinar, zamolčiš tisto, kar ti ne dovolijo objavljati. Vsak bralec pa si svoje mnenje ustvari sam. Je pa žalostno, da v demokratičnih časih ne smeš nečesa objaviti. Ampak očitno jih je tako strah Boga (ki po Nevidnem ne obstaja), da se bojijo pisati karkoli spominja na Njega. V bistvu se Ga bojite, ko ste tako proti Njemu. Če bi verjeli, da ga ni, potem bi takšna dejanja mirno zapisali in tudi ne bi toliko komentirali, da to ne obstaja.

      • če ne zmorete razmislit o preprostih dejstvih, pol ne jokcat, ko vaše bedarije ne preidejo na ekran..

        “bistvu se Ga bojite, ko ste tako proti Njemu.”
        ja ja… predvsem se bojimo bedarij, ki jih verniki počnejo… ni limite, koliko groze so sposobni verniki naredit, ko jih kler hujska, kaj bogec hoče/noče… pogledaš isis in vidiš..

      • od Nevidnega “če ne zmorete razmislit o preprostih dejstvih, pol ne jokcat, ko vaše bedarije ne preidejo na ekran..”
        tako bedastega argumenta pa še nisem slišala. samo, da se piše, kajne nevidni. koliko pa si plačan na komentar ? ker brez, da te kdo plačuje, skoraj ni verjetno, da bi pisal take nebluze.

      • ojoj mala.. ka res ne zmores prebrat vsega…

        imas 6 miljonov otrok, ki umrejo letno, in njih starši, ki so sigurno molili za drugačen razplet.. in bogec jih ne usliši..
        in pol maš fuzbalerja, ki moli za gol na tekmi in … po vaših trditvah, bogec usliši in pomaga…

        pa se malce osredotoči na pomembnost teh dveh dogodkov.. kolk je pomembna smrt otroka ali en gol na tekmi..

        in to so preprosta dejstva na mizi… iz teh dejstev sledi, da je vaš bogec idiot, ce pomaga fuzbalerju.. in ker bogec menda ni idiot, iz tega sledi, da je … molitev za uspeh na sportni prireditvi bedarija.. kot tudi potem pritoževanje vas vernikov, ko vase bedarije porežejo iz kadra..

        bo šlo? dovolj jasno? zmorejo tvoji mali možgani dojet to al ne gre?

      • zraven imena “nevidni” si pripiši še “magično bitje ” in boš postal “nevidno magično bitje “, saj imaš vse sposobnosti vsemogočnega, namreč ti veš, kaj si misli, kaj moli 6 milijonov ljudi, in veš, kaj moli in misli ostalih 7 milijonov, vse veš, kaj se dogaja v njihovih glavah, verjetno poznaš tudi njihove načrte, sanje in vso prihodnost. postal si ta, za katerega trdiš, da ne obstaja. čestitam !

      • pol trdiš da nobeden izmed teh 6 miljonov otrok nima religioznih staršev…

        in zato jih pol vaš bogec štrafne..?

        in vidis to sprenevedanje.. le kaj delajo religiozni starši, ko jim otrok umira? ne molijo? in tvoj komentar je ravno to sprenevedanje.. kot da ne vemo, kaj si mislijo.. oh, to pa res ne moremo vedt, kaj počnejo, ko poklicejo duhovnika k otroku.. gledajo na uro al kaj?

        en kup sprenevedanja.. to ste vi, verniki..

  2. Bogu smo ukazali, naj se odstrani iz naše družbe. In se je, zapustil nas je. Sedaj pa nekaj jamramo, če se na ozemlju, kjer so bivali naši predniki, naseljujejo muslimani in zveri.

  3. Primer s športnega področja lepo dokazuje dolgoletno sistemsko, načrtno privzgojeno ter šolsko in medijsko vztrajno dresirano nestrpnost do drugih in drugačnih, drugače mislečih in verujočih, zlasti kadar gre za kristjane, ki so še pripravljeni in sposobni pogumnega tveganja javnega pričevanja svoje vere in svojega Boga.
    Vse puhlo in bučno medijsko frazarjenje o strpnosti in spoštovanju drugega in drugačnega, kar od nas sicer zahtevata in nam zagotavljata demokratična ureditev in veljavna Ustava RS, se vselej znova izkaže za votlo in prazno masko demokracije in lažnivo masko vladavine prava, pod katero se skriva pravi obraz vedno istih agresivnih in primitivnih nestrpnežev, ki izključujejo, žalijo in na najrazličnejše načine ponižujejo in sovražijo drugače verujoče in drugače misleče, med njimi še posebej kristjane oz. katoličane.
    Velika in resna tema za javno obravnavo tako pri varuhu temeljnih človekovih pravic in svoboščin kot tudi pri varuhu enakosti med vsemi družbenimi skupinami in posamezniki, ki pa ostajata kot instituciji in kot odgovorna funkcionarja neobčutljiva in gluha za ta vprašanja ter ki s svojo mrtvoudnostjo le še dodatno prispevata k diskriminaciji kristjanov in drugih verskih skupnosti v nasilno ateizirani slovenski družbi in državi.
    Ob takem zaničljivem in nestrpnem odnosu do kristjanov v RS ni čudno, da si lahko Vlada RS in Državni zbor RS privoščita protiustavno vztrajanje pri diskriminatorni ureditvi financiranja obveznega programa osnovne šole ter da Šarčeva vlada in vladajoče koalicija 5 + 1 vztrajno kršita veljavno odločbo Ustavnega sodišča RS in s tem tudi veljavno Ustavo RS kot temelj državnosti in demokratične ureditve v RS.

  4. Vera je največja napaka modernega človeštva od takrat, ko se mu da dokazati, da to ne more biti dejstvo!!! Kateri Jezusov čudež pa se lahko dokaže, pa vstajenje od mrtvih…..
    Potem pa eden moli Alaha, eden pa poljublja križ!!!! Le kaj si naj po tekmi misli tisti, ki je izgubil??? Zakaj bog si me pustil na cedilu, jaz mam te pa rad!!!!!

    • Ne, oni, ki je izgubil, si misli, da ima ta, ki je zmagal, še rajši Boga, ta pa njega.

      Potrudil se bo, da bo naslednjič Bog opazil tudi njegovo ljubezen in da bo zmagal.

      Brez božje volje še las ne pade z glave.

    • Pripis

      Morda bo pa tisti, ki je izgubil, spoznal, da ima Bog rajši onega, ki je zmagal, ker je pridno treniral in se ni samo sprehajal po igrišču ali lovil zadnjo sapo na teku na sto metrov.

  5. Slovenec kremeniti 9,23
    Res je.
    Takoj po nastopu Titove diktature, so v juliju 1945, sežigali knjige šolskih in prosvetnih knjižnic z versko vsebino, ali pa samo, če je bilo v njih preveč besed, kot so Bog, Angel….. To je komuniste motilo.

    Športniki, ki so dobili potni list za TUJINO, so morali biti v Komunistični PARTIJI
    Na Krasu imamo OLIMPIONIKA, ki je bil izbrisan iz vseh knjig in seznamov, kjer so dobitniki OLIMPIJSKIH medalj.

    Ta Športnik je Danilo Žerjal, ki je bil prvak v METU DISKA in KROKLE.
    Tekmoval je v Italijanski reprezentanci, ker je bil Kras pod Italijo. Po razpadu Italije se je pridružil partizanom in s seboj je vedno nosil DISK in krogle, da je v prostem času igral s sotovariši PARTIZANI. Po vojni je bil sprejet v DRŽAVNO reprezentanco, toda ker se ni hotel vpisati v PARTIJO, so ga namesto na OLIMPIADO načrtovali poslati na Goli Otok.

    Potem, ko so ga prijatelji obvestili o tem načrtu, je pobegnil v tujino. Tam je nadaljeval s športom in dobil OLIMPIJSKE MEDALJE. Nevem koliko je zgodovinarjev športa v Sloveniji, ki to vedo.

    Kdo je tudi v Samostojni Sloveniji lahko vodil OLIMPIJSKI KOMITE? To je “strokovnjek” Janez Kocjančič, bivši predsednik KOMUNISTOV. Mislim, da ima še vedno v športu Kocjančič glavno besedo, in se ga tudi športni novinarji bojijo, zato poročajo tako, da BO PARTIJI VŠEČNO. In novinarji nič ne pokažejo ne križa, ne molitve.

    Stari ljudje so rekli :” Ja HUDIČ se križa zelo boji”.

  6. To vprasanje zahteva resnico, odgovor je pa ta: ker pri nas nimamo novinarjev, imamo pa (po Gorjupu), druzbeno politicne delavce, alias presstitucijo! Zato nimamo svobode, imamo pa Kucanove obiske na RTVSLO, presstitucijo, za katero moram placevati tudi jaz. Kucan, presstituti in presstitutke, tudi jaz vas placujem. Pa ne za Kucanove obiske, ampak za porocanja po resnici. Nori ljudje, mar vas res en Golobic sisa? A on je vsaj povedal resnico, da ste kupljeni, vi pa trdite , presstituti od carlovke navzdol in navzgor, da ste novinarji? My ass!

  7. Res je, gospa Kraševka, HUDIČ se križa zelo boji, če le prihaja iz iskrenega srca. Pri športnikih je iskrenost zahvale pravilo, zato ni nič čudnega, če se takega križa bojijo vsi njegovi podaniki.

  8. Bog nam naroča v 5Mz11,26-28: ” Glejte, danes polagam pred vas blagoslov in prekletstvo: blagoslov, če boste poslušni zapovedim GOSPODA, svojega Boga, ki vam jih danes dajem; prekletstvo, če ne boste poslušni zapovedim GOSPODA, svojega Boga, temveč boste krenili s poti, ki vam jo danes zapovedujem, in hodili za drugimi bogovi, ki jih niste poznali.”

    tudi Bill Clinton je v deževni Ljubljani izrekel stavek »God bless you«, pa ni bil preveden.

    Če izženeš Božji blagoslov, Božje delovanje; potem pride delovanje zla, prekletstvo!!
    DUHOVNI VAKUM NE OBSTAJA. SMO ALI V OBMOČJU BLAGOSLOVA ALI PA PREKLETSTVA

  9. O novinarjih. V Sloveniji imamo zapisnikarje in ne novinarje. V njihovih besedilih še na novinarsko obveznih 5 K (Kje, Kdaj, Kdo, Kako, Koliko in Zakaj) ne odgovarjajo več, ampak je vse skupaj ena brezoblična masa. Tega niso krivi novinarji, ampak uredniki, podaniki te ali one politične stranke oziroma plasti. Če ni v njihovem stilu in hotenju, ne bo novinar zaslužil za prispevek niti toliko, kot serviser za privijanje enega ali dveh vijakov. Žal pa so tim. desni politiki in uredniki še znatno slabši, kot tim. levi. Sposobni so le izločanja, ne pa privlačevanja. O varovalnem ali zahvalnem križanju športnikov. Obilo se jih pred tekmovanjem pokriža, pa nič manj, ko so dosegli pričakovani uspeh. Če bi v deželi, ki jo je po Cankarju ustvaril Bog kot najlepšo na svetu, večkrat pomislili na stvaritelja in mu priznali njegov nevidno-vidni naravni uspeh, bi nas tudi manjkrat šibal s svojo nevidno, a bolečo gajžlo. Trga ne bi smeli spregledovati tudi nekatoliki, socialisti in komunisti. Muslimani se bojijo svojega boga. In še o konkretnem razmerju med urednikom in novinarjem pred samostojnostjo. Urednik je objavil vse, kar je novinar napisal in prikazal s fotografijami o videnem doma in v tujini. Na partijski obravnavi leto, dve, tri po objavi, pa mu je metal naprej, zakaj je to napisal. Torej! Zato novinar ne vidi, da se je športnik pokrižal, saj ve, kako težko se bo po izključitvi spet vrnil med kolege. Ob vsem skupaj pa se sprašujem, kdaj se bo v Sloveniji zbralo po nekaj tisoč demonstrantov in izražalo ta svoja nestrinjanja. Brez nasilja in materialne škode, ampak z odločno demokratično zahtevo. V 29-letu starosti že moški in ženska upata/morata marsikaj zahtevati za svoje dobro. Novinar pa je (žal) dolžan le služiti svojemu delodajalcu.

Dodaj odgovor za Kukfita Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime