Sporočilo ustavnih pravnikov ministroma Pikalu in Bratuškovi: večina ne more odločati o ustavnih pravicah!

Vir fotografij: wikipedia, pf.um.si, radiostudent.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Kalvarija uresničitve odločbe Ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja javno veljavnega programa v državnih in zasebnih osnovnih šolah, se po zavrnitvi ustavno spornega Pikalovega predloga ZOFVI nadaljuje. 

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je predlagal ustanovitev nekakšne delovne skupine, Stranka Alenke Bratušek pa o vprašanju financiranja šolstva celo razpisala posvetovalni referendum.

V ponedeljkovi oddaji Studio City je minister Pikalo izrazil prepričanje, da se referendum o tej temi in ustavna odločba ne izključujeta, vendar da bi bilo o tem vredno vprašati pravnike.

In prav slednje smo storili mi. Pri tem nas je še posebej zanimalo, kaj stroka meni o ministrovih besedah, da bi bil v primeru ljudske zavrnitve zakonodajalec pred težko nalogo, saj bi se odločal med večino ljudstva na eni strani in večino ustavnega sodišča na drugi strani.

Profesorja dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak sta jasna: ustavne pravice so nad ljudsko večino, o odločbah ustavnega sodišča pa se ne razpisuje referendumov.

“Naredimo korak naprej! Državljani naj povedo, ali naj država financira tudi zasebne osnovne šole,” je na novinarski konferenci prejšnji teden dejala poslanka SAB, pravnica Maša Kociper, ter napovedala zbiranje podpisov v podporo posvetovalnemu referendumu o financiranju zasebnih osnovnih šol.

V tem ničesar spornega ne vidi tudi minister za izobraževanje, politolog dr. Jernej Pikalo.

V ponedeljkovi oddaji Studio City je tako na vprašanje voditelja, kaj se zgodi z odločbo ustavnega sodišča, če večina reče, da sploh ne bi financirali zasebnih šol, odgovoril, da ustavna odločba per se ostane. “A zakonodajalec bi bil v težki situaciji, ker bi imel večino ljudstva na eni strani in na drugi strani večino ustavnega sodišča, ki pa je tudi izjemno pomembna. Pravzaprav bi šlo za boj dveh večin.” 

Ali zakonodajalec v pravni državi res lahko presoja med večino ljudstva in večino ustavnega sodišča?


Prav ministrovo mnenje, da ima v demokratični in pravni državi zakonodajalec - torej poslanci državnega zbora, možnost, da se o neki stvari odloča glede na "boj dveh večin - ljudske in tiste ustavnega sodišča, se nam je zdelo močno problematično. Zato smo o ustreznosti tovrstne presoje povprašali dva ugledna profesorja ustavnega prava, dr. Jurija Toplaka z mariborske pravne fakultete in dr. Andraža Terška s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

"Minister pač ne pozna osnov ustavne demokracije: ustavne pravice so nad ljudsko večino," mnenje šolskega ministra iz vrst Socialnih demokratov komentira dr. Toplak. "Bistvo sodobne ustavne demokracije ni postopkovno ugotavljanje volje večine, ampak ustavnopravno - normativno - omejevanje moči vsakokratne večine, koalicijske ali družbene," k temu dodaja dr. Teršek

Po Toplakovih besedah namreč demokracija ne pomeni ureditve, kjer lahko večina odloča o čemerkoli. "Večina ne more odločati o ustavnih pravicah. Ustavnih pravic ne more posamezniku odvzeti nihče, zato tudi ljudstvo na referendumu ne," pravi redni profesor. Spominja še, da se je Ustavno sodišče že nekajkrat soočilo s poskusi, da bi ljudstvo odločalo o ustavnih pravicah, a takih referendumov ni dovolilo. Tudi posvetovalnih ne.

In če bo do predloga referenduma o tej temi dejansko prišlo, ga Ustavno sodišče ne bo dovolilo, je prepričan dr. Jurij Toplak.

Podobnega mnenja je tudi dr. Andraž Teršek, ki pravi, da se o odločbah ustavnega sodišča ne razpisuje referendumov, o njihovi vsebini in razlagalnih možnostih se ne prireja komisijskih razprav, niti se glede spoštovanja ustavnosodnih odločitev ne išče "političnega konsenza" kot pogoja za njihovo uresničitev. Zato je dr. Teršek prejšnji teden v javno odmevnem pojasnilu zavrnil povabilo v "Pikalovo" delovno komisijo za "razrešitev odločbe ustavnega sodišča".

Kot še poudarja profesor Teršek, spoštovanje ustavnosodnih odločb ni in ne sme biti pogojeno s številom glasov, s katerim so bile večinsko sprejete. "O tem ni kaj dosti več za reči. O teh, ves čas enih in istih vprašanjih, se je mukotrpno vselej znova in spet pogovarjati," zaključuje.

Terška žalosti spreminjanje ustavnopravnih vprašanj v "ideološka in svetovnonazorska rezila"


Dr. Andraž Teršek sicer še poudarja, da so izjave, enake ali zelo podobne ministrovi, pri slovenskih politikih pogoste, pri vseh, ali skoraj brez izjeme.

"Težko si predstavljam, da katerikoli funkcionar ali politik še vedno ne bi bil poučen o temeljih ustavne demokracije in ustavnega reda, o osnovah etike politike, ali o ustavnopravni abecedi," meni. "Četudi je tudi to mogoče," dodaja.

Kot pravi, se politiki vsi po vrsti sklicujejo na domnevno družbeno ali referendumsko večino, če in kadar jim to v danem trenutku ustreza. "Podobno se sklicujejo na "voljo ljudstva" po vsakokratnih volitvah, ne glede na volilni rezultat in ne glede na volilno abstinenco. Pri tistih referendumih, ki jih ne bi smelo biti, počnejo enako."

Opozarja še, da to počnejo tudi pri referendumih s tako nizko udeležbo, da pomenijo razvrednotenje tega instituta neposredne demokracije. "Tako je vselej bilo in tako bo ostalo."

Iz vseh teh razlogov se dr. Teršku spreminjanje ustavnopravnih vprašanj v ideološka in svetovno nazorska rezila upira. Komentira jih "z nejevoljo in brez veselja", a jih kot nosilec določene družbene vloge mora, ne le sme.

"Četudi se zavedam, da s tem - paradoksalno - tisti, ki v funkciji naše družbene vloge to počnemo, povratno legitimiramo ta dogajanja," pravi. In četudi občuti, da se posameznik enostavno ne more več izogniti temu, da se tudi njega samega in njegova pojasnila ne bi spreminjalo v dnevnopolitična in ideološka rezila. "Tudi na zelo nesramen in zlonameren način. Kakor komu ustreza v danem trenutku. V domovini Sloveniji je pač tako," cenjeni profesor zaključuje svoje razmišljanje.

Iz Studia City:


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike