Sporočilo ustavnih pravnikov ministroma Pikalu in Bratuškovi: večina ne more odločati o ustavnih pravicah!
POSLUŠAJ ČLANEK
Kalvarija uresničitve odločbe Ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja javno veljavnega programa v državnih in zasebnih osnovnih šolah, se po zavrnitvi ustavno spornega Pikalovega predloga ZOFVI nadaljuje.
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je predlagal ustanovitev nekakšne delovne skupine, Stranka Alenke Bratušek pa o vprašanju financiranja šolstva celo razpisala posvetovalni referendum.
V ponedeljkovi oddaji Studio City je minister Pikalo izrazil prepričanje, da se referendum o tej temi in ustavna odločba ne izključujeta, vendar da bi bilo o tem vredno vprašati pravnike.
In prav slednje smo storili mi. Pri tem nas je še posebej zanimalo, kaj stroka meni o ministrovih besedah, da bi bil v primeru ljudske zavrnitve zakonodajalec pred težko nalogo, saj bi se odločal med večino ljudstva na eni strani in večino ustavnega sodišča na drugi strani.
Profesorja dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak sta jasna: ustavne pravice so nad ljudsko večino, o odločbah ustavnega sodišča pa se ne razpisuje referendumov.
“Naredimo korak naprej! Državljani naj povedo, ali naj država financira tudi zasebne osnovne šole,” je na novinarski konferenci prejšnji teden dejala poslanka SAB, pravnica Maša Kociper, ter napovedala zbiranje podpisov v podporo posvetovalnemu referendumu o financiranju zasebnih osnovnih šol.
V tem ničesar spornega ne vidi tudi minister za izobraževanje, politolog dr. Jernej Pikalo.
V ponedeljkovi oddaji Studio City je tako na vprašanje voditelja, kaj se zgodi z odločbo ustavnega sodišča, če večina reče, da sploh ne bi financirali zasebnih šol, odgovoril, da ustavna odločba per se ostane. “A zakonodajalec bi bil v težki situaciji, ker bi imel večino ljudstva na eni strani in na drugi strani večino ustavnega sodišča, ki pa je tudi izjemno pomembna. Pravzaprav bi šlo za boj dveh večin.”
Prav ministrovo mnenje, da ima v demokratični in pravni državi zakonodajalec - torej poslanci državnega zbora, možnost, da se o neki stvari odloča glede na "boj dveh večin - ljudske in tiste ustavnega sodišča, se nam je zdelo močno problematično. Zato smo o ustreznosti tovrstne presoje povprašali dva ugledna profesorja ustavnega prava, dr. Jurija Toplaka z mariborske pravne fakultete in dr. Andraža Terška s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
"Minister pač ne pozna osnov ustavne demokracije: ustavne pravice so nad ljudsko večino," mnenje šolskega ministra iz vrst Socialnih demokratov komentira dr. Toplak. "Bistvo sodobne ustavne demokracije ni postopkovno ugotavljanje volje večine, ampak ustavnopravno - normativno - omejevanje moči vsakokratne večine, koalicijske ali družbene," k temu dodaja dr. Teršek
Po Toplakovih besedah namreč demokracija ne pomeni ureditve, kjer lahko večina odloča o čemerkoli. "Večina ne more odločati o ustavnih pravicah. Ustavnih pravic ne more posamezniku odvzeti nihče, zato tudi ljudstvo na referendumu ne," pravi redni profesor. Spominja še, da se je Ustavno sodišče že nekajkrat soočilo s poskusi, da bi ljudstvo odločalo o ustavnih pravicah, a takih referendumov ni dovolilo. Tudi posvetovalnih ne.
In če bo do predloga referenduma o tej temi dejansko prišlo, ga Ustavno sodišče ne bo dovolilo, je prepričan dr. Jurij Toplak.
Podobnega mnenja je tudi dr. Andraž Teršek, ki pravi, da se o odločbah ustavnega sodišča ne razpisuje referendumov, o njihovi vsebini in razlagalnih možnostih se ne prireja komisijskih razprav, niti se glede spoštovanja ustavnosodnih odločitev ne išče "političnega konsenza" kot pogoja za njihovo uresničitev. Zato je dr. Teršek prejšnji teden v javno odmevnem pojasnilu zavrnil povabilo v "Pikalovo" delovno komisijo za "razrešitev odločbe ustavnega sodišča".
Kot še poudarja profesor Teršek, spoštovanje ustavnosodnih odločb ni in ne sme biti pogojeno s številom glasov, s katerim so bile večinsko sprejete. "O tem ni kaj dosti več za reči. O teh, ves čas enih in istih vprašanjih, se je mukotrpno vselej znova in spet pogovarjati," zaključuje.
Dr. Andraž Teršek sicer še poudarja, da so izjave, enake ali zelo podobne ministrovi, pri slovenskih politikih pogoste, pri vseh, ali skoraj brez izjeme.
"Težko si predstavljam, da katerikoli funkcionar ali politik še vedno ne bi bil poučen o temeljih ustavne demokracije in ustavnega reda, o osnovah etike politike, ali o ustavnopravni abecedi," meni. "Četudi je tudi to mogoče," dodaja.
Kot pravi, se politiki vsi po vrsti sklicujejo na domnevno družbeno ali referendumsko večino, če in kadar jim to v danem trenutku ustreza. "Podobno se sklicujejo na "voljo ljudstva" po vsakokratnih volitvah, ne glede na volilni rezultat in ne glede na volilno abstinenco. Pri tistih referendumih, ki jih ne bi smelo biti, počnejo enako."
Opozarja še, da to počnejo tudi pri referendumih s tako nizko udeležbo, da pomenijo razvrednotenje tega instituta neposredne demokracije. "Tako je vselej bilo in tako bo ostalo."
Iz vseh teh razlogov se dr. Teršku spreminjanje ustavnopravnih vprašanj v ideološka in svetovno nazorska rezila upira. Komentira jih "z nejevoljo in brez veselja", a jih kot nosilec določene družbene vloge mora, ne le sme.
"Četudi se zavedam, da s tem - paradoksalno - tisti, ki v funkciji naše družbene vloge to počnemo, povratno legitimiramo ta dogajanja," pravi. In četudi občuti, da se posameznik enostavno ne more več izogniti temu, da se tudi njega samega in njegova pojasnila ne bi spreminjalo v dnevnopolitična in ideološka rezila. "Tudi na zelo nesramen in zlonameren način. Kakor komu ustreza v danem trenutku. V domovini Sloveniji je pač tako," cenjeni profesor zaključuje svoje razmišljanje.
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je predlagal ustanovitev nekakšne delovne skupine, Stranka Alenke Bratušek pa o vprašanju financiranja šolstva celo razpisala posvetovalni referendum.
V ponedeljkovi oddaji Studio City je minister Pikalo izrazil prepričanje, da se referendum o tej temi in ustavna odločba ne izključujeta, vendar da bi bilo o tem vredno vprašati pravnike.
In prav slednje smo storili mi. Pri tem nas je še posebej zanimalo, kaj stroka meni o ministrovih besedah, da bi bil v primeru ljudske zavrnitve zakonodajalec pred težko nalogo, saj bi se odločal med večino ljudstva na eni strani in večino ustavnega sodišča na drugi strani.
Profesorja dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak sta jasna: ustavne pravice so nad ljudsko večino, o odločbah ustavnega sodišča pa se ne razpisuje referendumov.
“Naredimo korak naprej! Državljani naj povedo, ali naj država financira tudi zasebne osnovne šole,” je na novinarski konferenci prejšnji teden dejala poslanka SAB, pravnica Maša Kociper, ter napovedala zbiranje podpisov v podporo posvetovalnemu referendumu o financiranju zasebnih osnovnih šol.
V tem ničesar spornega ne vidi tudi minister za izobraževanje, politolog dr. Jernej Pikalo.
V ponedeljkovi oddaji Studio City je tako na vprašanje voditelja, kaj se zgodi z odločbo ustavnega sodišča, če večina reče, da sploh ne bi financirali zasebnih šol, odgovoril, da ustavna odločba per se ostane. “A zakonodajalec bi bil v težki situaciji, ker bi imel večino ljudstva na eni strani in na drugi strani večino ustavnega sodišča, ki pa je tudi izjemno pomembna. Pravzaprav bi šlo za boj dveh večin.”
Ali zakonodajalec v pravni državi res lahko presoja med večino ljudstva in večino ustavnega sodišča?
Prav ministrovo mnenje, da ima v demokratični in pravni državi zakonodajalec - torej poslanci državnega zbora, možnost, da se o neki stvari odloča glede na "boj dveh večin - ljudske in tiste ustavnega sodišča, se nam je zdelo močno problematično. Zato smo o ustreznosti tovrstne presoje povprašali dva ugledna profesorja ustavnega prava, dr. Jurija Toplaka z mariborske pravne fakultete in dr. Andraža Terška s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
"Minister pač ne pozna osnov ustavne demokracije: ustavne pravice so nad ljudsko večino," mnenje šolskega ministra iz vrst Socialnih demokratov komentira dr. Toplak. "Bistvo sodobne ustavne demokracije ni postopkovno ugotavljanje volje večine, ampak ustavnopravno - normativno - omejevanje moči vsakokratne večine, koalicijske ali družbene," k temu dodaja dr. Teršek
Po Toplakovih besedah namreč demokracija ne pomeni ureditve, kjer lahko večina odloča o čemerkoli. "Večina ne more odločati o ustavnih pravicah. Ustavnih pravic ne more posamezniku odvzeti nihče, zato tudi ljudstvo na referendumu ne," pravi redni profesor. Spominja še, da se je Ustavno sodišče že nekajkrat soočilo s poskusi, da bi ljudstvo odločalo o ustavnih pravicah, a takih referendumov ni dovolilo. Tudi posvetovalnih ne.
In če bo do predloga referenduma o tej temi dejansko prišlo, ga Ustavno sodišče ne bo dovolilo, je prepričan dr. Jurij Toplak.
Podobnega mnenja je tudi dr. Andraž Teršek, ki pravi, da se o odločbah ustavnega sodišča ne razpisuje referendumov, o njihovi vsebini in razlagalnih možnostih se ne prireja komisijskih razprav, niti se glede spoštovanja ustavnosodnih odločitev ne išče "političnega konsenza" kot pogoja za njihovo uresničitev. Zato je dr. Teršek prejšnji teden v javno odmevnem pojasnilu zavrnil povabilo v "Pikalovo" delovno komisijo za "razrešitev odločbe ustavnega sodišča".
Kot še poudarja profesor Teršek, spoštovanje ustavnosodnih odločb ni in ne sme biti pogojeno s številom glasov, s katerim so bile večinsko sprejete. "O tem ni kaj dosti več za reči. O teh, ves čas enih in istih vprašanjih, se je mukotrpno vselej znova in spet pogovarjati," zaključuje.
Terška žalosti spreminjanje ustavnopravnih vprašanj v "ideološka in svetovnonazorska rezila"
Dr. Andraž Teršek sicer še poudarja, da so izjave, enake ali zelo podobne ministrovi, pri slovenskih politikih pogoste, pri vseh, ali skoraj brez izjeme.
"Težko si predstavljam, da katerikoli funkcionar ali politik še vedno ne bi bil poučen o temeljih ustavne demokracije in ustavnega reda, o osnovah etike politike, ali o ustavnopravni abecedi," meni. "Četudi je tudi to mogoče," dodaja.
Kot pravi, se politiki vsi po vrsti sklicujejo na domnevno družbeno ali referendumsko večino, če in kadar jim to v danem trenutku ustreza. "Podobno se sklicujejo na "voljo ljudstva" po vsakokratnih volitvah, ne glede na volilni rezultat in ne glede na volilno abstinenco. Pri tistih referendumih, ki jih ne bi smelo biti, počnejo enako."
Opozarja še, da to počnejo tudi pri referendumih s tako nizko udeležbo, da pomenijo razvrednotenje tega instituta neposredne demokracije. "Tako je vselej bilo in tako bo ostalo."
Iz vseh teh razlogov se dr. Teršku spreminjanje ustavnopravnih vprašanj v ideološka in svetovno nazorska rezila upira. Komentira jih "z nejevoljo in brez veselja", a jih kot nosilec določene družbene vloge mora, ne le sme.
"Četudi se zavedam, da s tem - paradoksalno - tisti, ki v funkciji naše družbene vloge to počnemo, povratno legitimiramo ta dogajanja," pravi. In četudi občuti, da se posameznik enostavno ne more več izogniti temu, da se tudi njega samega in njegova pojasnila ne bi spreminjalo v dnevnopolitična in ideološka rezila. "Tudi na zelo nesramen in zlonameren način. Kakor komu ustreza v danem trenutku. V domovini Sloveniji je pač tako," cenjeni profesor zaključuje svoje razmišljanje.
Iz Studia City:
Politik vs. strokovnjak. Prvi ustanavljajo delovne skupine, komisije, zapravljajo denar in čas; drugi zadeve vidijo bolj enostavno in brez zapravljanja časa. S slednjimi je stroka. Ni pa @JernejPikalo @MasaKociper seveda. #protiustavnost #javnoZjavnim pic.twitter.com/v8PcWoEq6u
— 57clen (@57clen) September 24, 2019
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
12 komentarjev
MEFISTO
To pomeni, da je v nasprotju z ustavo tudi predlog NSi ministru Pikalu, naj se v celoti financira obvezni in neobvezni program, vendar se naj omeji število zasebnih šol, ki so upravičene do financiranja iz državnih sredstev.
Alojzij Pezdir
Ker ni mogoče pričakovati, da bi prvaki in vodstva parlamentarnih političnih strank s prihodnjih kandidatnih list dosledno odstranili in trajno umaknili vse dosedanje ministre, poslance in druge izvoljene državne funkcionarje v RS, ki so dejavno in preverljivo prekršili veljavno ustavo in zakonodajo ter celo flagrantno prelomili lastno svečano prisego, dano ob konstituiranju na veljavno Ustavo RS in na lastno vest, je edini možni korektiv neustavnega političnega sistema in predvsem neustavnega zlorabljanja in kršenja veljavne Ustave RS s strani najvišjih zakonodajnih in izvršilnih organov oblasti v RS ustrezen, demokratičen in odločen odziv volilnega telesa.
Le volivci v RS lahko na naslednjih volitvah predhodno neposredno iz državnega zbora RS in posredno najverjetneje tudi iz prihodnje vlade RS izločijo vse samopašne kandidate, ki so se v zadnjem mandatu dejansko in preverljivo izkazali za zavestne in vztrajne kršitelje veljavne Ustave RS ter univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin v RS.
Na prvih mestih teh "črnih seznamov" politično, ustavno-pravno in etično neprimernih kandidatov bodo seveda prvaki in izvoljeni ministri ter poslanci vseh strank aktualne vladajoče manjšinske koalicije LMŠ, SD, SAB, Desus s konstitutivno podporo koalicijsko-opozicijske Levice ter z edino pozitivno izjemo Cerarjeve stranke SMC, ki vsaj v drugem in dokončnem glasovanju v DZ RS protiustavnega predloga ministra Pikala (SD) in Šarčeve vlade ni podprla ter protiustavno uzakonila zaradi še pravi čas prepoznane nedopustne in škodljive neustavnosti.
miha.curk
Mogoče bi moralI uvesri pravilo da mora vsak izvoljeni politik pred nastopom mandata opraviti pri ustavnih pravnikih izpit iz ustave in načel demokracije. S takimi predlogi med mandatom bi si pa zaslužili ponovno poslušanje predavanj in opravljanje izpita.
Jernej
Kakšno igračkanje z ustavo in z ustavnim sodiščem!!!
Po stroki sem daleč od prava, vendar je zame neizpolnjevanje odločbe ustavnega sodišča in v nadaljevanju težnja po spreminjanju ustave - nezasišano barbarsko dejanje. Že od prvega dne! Ko sem prebral, da bodo spremenili ustavo ravno zaradi tega, ker je odločba ustavnega sodišča za njih nesprejemljiva, mi je zaprlo sapo. Pa, hudiča, saj nismo v diktaturi in države ne vodi več vojaška hunta, kakor je bilo v SFRJ!
Tudi o tem naj bo govora na protestem shodu 10. oktobra!
STAJERKA2021
To kar je nadstandardno, si plačajte. Nihče vas ne sili, da vpisujete svoje otroke v zasebne šole. Sistem javnega šolstva je zelo dober in dostopen vsakomur. Dočim zasebna šola ni dostopna VSEM! Elitne zasebne šole so ustanovljena v večjih mestih, za ostale pa bi morala zadoščati javna šola.
Prav je, da se ti poskusi ustavijo sedaj, saj z vzgojo bodočih "elit", pa ne nujno tudi nadarjenih, pripravljamo teren, da se bodo otroci delili na "boljše" in ostale. Prav tako verjamem, da bodo imeli prednosti pri vpisih na srednje in druge šole. Kaj pa ostali otroci, ki teh privilegijev ne bi bili deležni? Še ni slišati, da bi bila zasebna šola na voljo tudi, na primer, v Oplotnici ali Lendavi!
slovenc sm
Glede na nadimek sklepam, da ne razumete problema, saj vaš zapis sploh ne odraža problema in realne situacije. Ali pa ste mogoče iz druge države?
Jernej
LADJA NORCEV Po tvoje naj bo vse državno! Nikjer ne rabimo še privatne konkurence. Zate - ker si iz ladje norcev - je konkurenca hudičev kapitalistični izum. Pluralizma ne sme biti. Vsi moramo misliti enako. Odstop od začrtane linije se kaznuje s smrtjo! Arthur Köstler: »Partija pozna samo en zločin: ODKLON OD NJENE LINIJE in samo eno kazen: SMRT«(Sončni mrk)
pozdrav
Kdo so nosilci rušenja slovenske ustavne ureditve?
Napravimo seznam!
Napravimo seznam
Alojzij Pezdir
Kdor aktivno deluje protiustavno in zavaja javnost s protiustavnimi predlogi zakonov, zakonskih novel, referendumskih pobud in podobnih nedopustnih protiustavnih dejanj, ne bi nikoli in nikdar smel dobiti mandata za funkcije v zakonodajni, izvršilni in sodni veji oblasti ter v javni upravi.
Še več, kdor se z besedo ali dejanjem pregreši zoper veljavno Ustavo RS ter zoper temeljna pravila demokratične in pluralne družbene ureditve, bi mu morala biti javna funkcija po postopku pred sodiščem odvzeta.
Dokler ne bomo zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti očistili samopašnih in škodljivih interpretov veljavne Ustave RS ter ideoloških, političnih, koristoljubnih in povzpetniških manipulatorjev, ki zlorabljajo svoje javne funkcije v zasebne in skupinske koristi vladajoče "elite", bo Slovenija brezpravna država, v kateri vlada teror brezvestnih in samopašnih vladajočih kleptokratov in njihovih parazitskih prisklednikov.
pozdrav
Tisti, ki noče spoštovati slovensko ustavo in celo napeljuje druge na njeno nespoštovanje, nikakor ne more biti minister ali imeti drugo pomembno javno funkcijo!!!
Zadnji čas je, da bodo odgovorni odgovarjali za te najhujše možne kršitve, ki odločajo o tem ali bo Slovenija ustavna demokracija ali pa divji zahod totalitarizma!!!
slovenc sm
Sam bi pa omenjeno pobudo izkoristil za to, da bi po enakem postopku potem na referendumu odločali še o RTV prispevku, plačevanju borčevskih penzij, plačevanju nevladnih organizacij LGTB, , .... Bi hitro utihnili s podobnimi predlogi. namreč ti ljudje razumejo argumente na žalost samo na tak način.
Hribarjev Rafko
“Naredimo korak naprej! Državljani naj povedo, ..."
Pa saj smo povedali! Nesojene evropske komisarke, sicer strokovnjakinje za prešvicane cunje pač NISMO izvolili v hram demokracije!
Bi bil že čas, da počasi zaključi svoj neuspešen izlet v politično podjetje in se vrne k svoji stroki. Bo bolj uspešna
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.