Spor znotraj Združene levice: IDS je stranka za ulico, ne parlament

Znani marksist in novodobni Che Guevara, mehičan Subcomandante Marcos, je nekoč zapisal: “Nič nismo, če hodimo sami, vse pa smo, če hodimo skupaj.”

Ne citiram ga, ker bi mi bile všeč leve radikalne ideje, želim ga le umestiti v kontekst trenutnega dogajanja na slovenski skrajni levici. Tam so namreč na stavek mehiškega ideologa pozabili in se močno skregali.

Če o tem niste slišali nič, se nikar ne čudite. Spor so vam skoraj vsi mediji v Sloveniji, predvsem največji, želeli prikriti.

Vroče na kongresu v Krškem

Iniciativa za demokratični socializem (IDS) ene izmed treh strank koalicije, ki sestavlja Združeno levico, je pred dobrim tednom imela kongres v Krškem.

Glavni koordinator IDS Luka Mesec je, z nekaterimi kolegi iz vodstva, na kongresu načrtoval sprejetje sklepa, ki bi omogočil združevanje treh koalicijskih strank Združene levice v skupno stranko s tem imenom.

Ob ugotovitvi, da za slednje nima večine, je potegnil pravi “partijski” manever in s svojimi somišljeniki preko dosega nesklepčnosti sabotiral kongres. Med člani IDS je zavrelo do te mere, da je ogorčenost nad dejanji, ki so se zgodila v nadaljevanju, po kongresu izražalo mnogo ljudi iz obeh strankarskih struj.

Čeprav tudi koordinator Mesec ponavlja, da so različna mnenja del demokratičnega procesa, je umetno ustvarjena nesklepčnost daleč od vzorcev demokratičnega postopanja.

Demokracija jim je tuja

“Samoorganiziranje in participacija od spodaj navzgor za nas predstavljajo nujen pogoj uresničevanja drugačne družbe,” piše v predstavitvi IDS na skupni strani Združene levice.

Čeprav tudi koordinator Mesec ponavlja, da so različna mnenja del demokratičnega procesa, je umetno ustvarjena nesklepčnost daleč od vzorcev demokratičnega postopanja. S tem je že ob prvih nesoglasjih v stranki nakazal, da stališče izbrancev pomeni več kot večinsko mnenje članstva.

Prav nič boljša ni druga stran v sporu, saj naj bi bilo dogajanje po nesklepčnem kongresu na meji brutalnega. Sledilo je vse – žalitve, pljuvanje, razbijanje zidov, celo poskus fizičnega obračuna z Luko Mescem.

Zdaj vsaj vemo, kako v praksi deluje neposredna demokracija, ki jo v IDS tako vneto zagovarjajo.

Pragmatizem vs. načelnost

A dejstvo je, da v IDS ni počilo samo zaradi samovoljnega vodje Mesca in njegovih najbližjih sodelavcev. IDS je bila razklana že dolgo, čeprav je navzven delovala povezano. Paradoksno je, da so bili najbolj združeni do trenutka, ko jim je uspelo priti v parlament.

Do spora je je prišlo, ker so izvoljeni poslanci začeli razmišljati pragmatično, medtem ko večina članstva še vedno razmišlja načelno, tako kot pred volilnim uspehom.

IDS je bila razklana že dolgo, čeprav je navzven delovala povezano. Paradoksno je, da so bili najbolj združeni do trenutka, ko jim je uspelo priti v parlament.

Pri tem je jasno, da se slednji počutijo izigrane, saj verjamejo, da je poslanstvo njihove stranke na ulici in ne v eliti. Vodilni del stranke pa je moral prerasti ulico in začeti razmišljati o izboljšanju rezultata na naslednjih volitvah preko bolj simpatičnih predlogov, ki bi nagovorili širše volilno občestvo.

Na razrešitev konflikta v IDS je vezana prihodnost Združene levice, ki brez ene izmed članic  lahko ogromno izgubi. Prav tako je jasno, da IDS na samostojni poti nima pravih možnosti za ponovitev uspeha, ki so ga dosegli v radikalno levi koaliciji.

Stanje lepo ponazorijo besede poslanca Združene levice iz vrst TRS, Matjaža Hanžka: “Ves čas jim govorim, da bo izključevanje na levici prineslo tisto, kar je prinesla francoska revolucija. Po krvavi revoluciji so ustoličili cesarja, revolucionarji pa so se med seboj pobili.”

Revolucija zares nima mesta v parlamentu, a tudi če ga dobi, ne obstane dolgo.

1 komentar

  1. Ta misel je pa vredna, da se jo zapiše še enkrat. Kaj je prinesla francoska revolucija: po krvavi revoluciji so ustoličili cesarja, revolucionarji so se pa pobili med sabo.
    Francozi jo še sedaj slavijo in ob obletnicah prirejajo parade.
    Žal je bilo pri nas drugače. Pobili so nasprotnike revolucije, kar tudi slavijo še danes.

Komentiraj