Spopad v civilni sferi: desni David se je končno prebudil, a po treh desetletjih se levi Goljat zdi močnejši kot kadarkoli

Privzeta profilna slika
Rajko Podgoršek
Foto: Domovina, Twitter


Že več kot mesec dni smo v Sloveniji priča presenetljivo pestremu brbotanju desnosredinske civilne družbe. Za ponedeljek in sredo napovedana protesta iniciative Aleša Primca ter protest Združenja vrednot slovenske osamosvojitve in SDS nadaljujeta tradicijo predhodnih Primčevih protestov, kmečke protestne ''povorke'' ter Ruparjevih ''masovk''. Trenutna nedvomna živahnost na desni protestniški sceni pa nam morda daje priložnost, da stanje in sploh prihodnost pomladne civilne družbe realno primerjamo z njeno levo različico, ki se je pri nas tekom prejšnje vlade tako ''izkazala''.

Aleš Primc je morda res rekorder med slovenskimi desnimi civilnodružbenimi protestniki. Pavel Rupar je uspel zbrati res zavidanja vredno množico ljudi. Slovenski kmetje pa so Slovencem končno uspeli pričarati vsaj ščepec kmečkih protestov, ki so v preteklosti v organizaciji francoskih in pa predvsem nizozemskih kmetov že tresli Zahodno Evropo. A kljub vsem nedavnim uspehom se vendarle zdi, da desno civilno družbo do res dolgotrajnih učinkov z oprijemljivimi rezultati čaka še dolga in trnova pot.

Uspeh civilne družbe se najprej meri po doseganju ciljev. Ne vemo še, kaj bo trenuten desni protestniški val sploh prinesel, a obenem je nedvomno, da je več kot enoletno divjanje kolesarjev prineslo konkreten cilj: zmago levice na volitvah. To pa je v končni fazi za leve protestnike pomenilo tudi bogato finančno poplačilo v štirih finančnih tranšah, po 40 in 10 milijonov evrov, branili pa se ne bodo niti drobcev v višini dveh razpisov po nekaj sto tisoč evrskih ''dinarčkov''.

Levica torej desnico krepko prehiteva v protestniški vztrajnosti oz. v nekakšnem trajnostnem momentu. Kako tudi ne, saj je bogato financirana iz tujine. Protestnike iz 8. marca tako financira nemška Guerilla Foundation, fundacija nemškega milijonarja in filantropa, ki financira radikalno leve revolucionarne inicative po Evropi. Po nekaterih domnevah naj bi Slovenko leta in njen inštitut financirala tudi ameriški Planned Parenthood, aktivistična organizacija zagovornikov splava, v preteklosti pa so se pojavili tudi namigi o sodelovanju z Obama Foundation.

Protest na kolesih proti vladi 15. 5. 2020. Foto: Peter Merše


Kot vidimo, ni potrebno, da se povsod, za vsako mednarodno koordinirano levo iniciativo skriva zloglasni George Soros. Dejstvo je, da je v preteklih desetletjih levo profilirano mednarodno sodelovanje bistveno naraslo, medtem ko so mednarodne politične ter kulturne in civilnodružbene povezave katoliškega in libertarnega pedigreja od časa slovenske osamosvojitve na Zahodu slabele. Kot je nedavno dejal dr. Aleš Maver, slovenska desna sredina zaradi slabega stanja desnih političnih strank ter gibanj v Evropi ne more več tako samoumevno računati tudi na finančno podporo, kot je to bilo morda še v devetdesetih.
Cvenka, tako domačega kot tujega, ima torej desna civilna družba od svojih levih konkurentov bistveno manj

Levi si držijo "štango", desni dlakocepijo in moralizirajo


Cvenka, tako domačega kot tujega, ima torej desna civilna družba od svojih levih konkurentov bistveno manj. Kaj pa organizacijski vidik? Levi aktivisti za levico širijo polje političnega preko pogostega prehajanja akterjev iz leve civilne družbe v politiko. Odnos, poln vzajemnega občudovanja med aktivisti 8. marca ter stranko Levica kot tudi med stranko Levica ter številnimi novinarji RTV Slovenija, je na splošno znan.

Leva civilna družba torej od ''svojih'' lahko pričakuje politično in finančno zaščito, ne glede na to koliko bi ta v določenem trenutku bila politično higienska. Povsem nasprotno pa se slovenske pomladne stranke do svoje lastne civilne družbe že dolgo gredo pravo pravcato dlakocepstvo ter moraliziranje v stilu, ali je npr. g. Rupar kot zadnji javno izpostavljeni voditelj primeren ali ne. Ko se to čistunstvo nadgradi s petelinjenjem na posameznih fevdih, tudi bistveno bolj številčni desni mediji kot pred 20 leti ne pomagajo, ker zaradi prešibkega medsebojnega oplajanja do živahne izmenjave mnenj na desni sceni preprosto ne pride.

Protest upokojencev 31. marca v Ljubljani (Foto: Domovina)


Razdrobljenost desne civilnodružbene scene kot nasprotje levičarskega blokovskega delovanja se kaže tudi v parolah enih in drugih. Leva civilna družba pri nas tako kot povsod na Zahodu gradi na marksistični tradiciji jasnih, kratkih in udarnih parol. Stanovanja za vse, enake plače vsem, enakost spolov za vse, bogastvo za vse! Četudi so parole pogosto domena znanstvene fantastike, se vedno znova brezsramno ponavljajo. Medtem pa slovenska desna civilna družba številnih tematik sploh ne vrže v javno areno in se iz nje ob prvem nasprotovanju tudi hitro umakne. Preprostih in jasnih parol ter idej, ki bi bile značilne za desno, konservativno civilno družbo, velikokrat ni, še več; pogosto se zdi, da so vsaj v nekaterih pogledih desni civilnodružbeniki že dodobra zliti z moderno, levo, progresivno ideologijo.
Pred tako očitnim spodrsljajem medgeneracijskega prenosa vrednot si desni civilnodružbeniki ne bi smeli več zatiskati oči.

Generacijski razmik


Preko tega na koncu pridemo še do zadnje in s tem ključne problematike. Medtem ko so "leva" zborovanja polna mladih, so "desna" zborovanja pogosto skoncentrirana okrog starejše populacije. Nedvomno je to posledica levega primeža nad šolstvom, obenem pa desni pol še ni našel učinkovitega odgovora na moderni tok časa, ki je dodobra načel družinske vezi in družinsko življenje. Navsezadnje pa je tudi Cerkev z Vatikanom v enem svojih najšibkejših obdobij v zadnjih letih, ob čemer misel številnih na leta voditeljskega Janeza Pavla II. postaja le še bled spomin. A vendarle si pred tako očitnim spodrsljajem medgeneracijskega prenosa vrednot desni civilnodružbeniki ne bi smeli več zatiskati oči.

Pohod za življenje v podporo nerojenim otrokom, ki je v razcvetu tudi v Sloveniji (letos bosta kar dva, 13. maja v Mariboru in 7. oktobra v Ljubljani), je izjema, kar se tiče starostne strukture konservativne civilne družbe. Udeležuje se ga namreč množica mladih ...  Foto: Peter Merše


Zaključimo lahko, da bo trenutno razmerje med levo in desno civilno sfero še nekaj časa ostalo zabetonirano. Delno zaradi dolgoletnih napak pomladnikov, delno zaradi trenutnega zatečenega družbenega stanja, ki se bo le počasi spremenilo. Po drugi strani pa morda Slovenija preprosto zaostaja za globalnimi civilnodružbenimi trendi. Medtem ko na Zahodu odpor v obliki novih desnih idej raste, se pri nas organizacije, sofinancirane iz raznih Guerilla Foundations, krepijo iz leta v leto.

Desni civilni družbi v primerjavi s tisto na Zahodu medijev ter društev ne primanjkuje več tako zelo kot pred tridesetimi leti. A če deluje kot neuglašen orkester z mnogo solisti, od katerih vsak igra na drugo partituro, je težko pričakovati, da bomo že v kratkem času lahko zaslišali ubrani zven desne simfonije idej.

Izbrano za naročnike:

Krivda Janeza Pavla II.: je vedel ali ga blati dediščina komunističnega aparata?

Izplen afriškega izleta: šimpanzinja, dva obljubljena glasova in napoved obiska diktatorja v Sloveniji 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Premiki na desno po Evropi od Portugalske do Irske
  • 11. 03. 2024
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023