Spopad strankarskih gladiatorjev za prestižne domače vrtičke

POSLUŠAJ ČLANEK
Leve stranke so pričakovano prevzele pobudo v večjih krajih in mestnih občinah. Tako je SD slavil (le) v Kranju, Ptuju v Slovenskih Konjicah, Maribor je pripadel SMC-ju z novincem Arsenovičem. Po drugi strani je SDS po absolutnih županskih sedežih tudi v drugem krogu na prvem mestu, saj je dobila 18 županov. Na drugi strani je NSi v pridobila (le) dve občini - Žužemberk in Kamnik.

Za stranke leve sredine so tako lokalne volitve, kot skoraj vedno do sedaj, v znamenju prerivanja v mestih in opazovanje podeželja bolj skozi daljnogled želja, kot pa realnega političnega dosega.

Kamniško sabljanje


Drugi krog lokalnih volitev je tudi tokrat potekal v znamenju dvobojev med zanimivimi karakterji in strankarskimi stroji, ki se lahko skoncentrirajo zgolj na določene bitke. Ena najbolj tako očitnih je bil "prestižni" dvoboj v Kamniku, kjer sta se udarila predsednika dveh parlamentarnih strank oziroma njuna "gladiatorja". Matej Tonin, NSi, ki je v boj poslal svojega svaka Mateja Slaparja in premier Marjan Šarec, predsednik LMŠ, ki je za svojega naslednika želel postaviti Igorja Žavbija.
Pri obeh kandidatih je bilo očitno, da za njima stojijo stranke in celotne ekipe, ki so volivce prepričevale z raznimi podporami, promocijskimi nastopi strankarskih veljakov ipd.

Pri obeh kandidatih je bilo očitno, da za njima stojijo stranke in celotne ekipe, ki so volivce prepričevale z raznimi podporami, promocijskimi nastopi strankarskih veljakov ipd. Na koncu je krajši konec potegnil Marjan Šarec, kar definitivno postavlja zanimiva vprašanja o njegovi pretekli županski karieri in tako imenovanih uspehih.

Matej Tonin pa je s tem rezultatom zavaroval svoj domači vrtiček in hkrati dosegel še eno PR-ovsko zmago, ki bo omilila drugače skromno podobo NSi na teh lokalnih volitvah. Vsaj, če upoštevamo vse optimistične napovedi pred lokalnimi in že pred parlamentarnimi volitvami pred nekaj meseci.

Spopad šerifov


Koper in Maribor sta ponovno dokazala slovensko mantro, da so važni novi obrazi s polic levo-sredinskih PR agencij in ne vsebinski programi. Popovič in Kangler sta oba kazala na svoje dosedanje delo in malo manj na svoje obiske sodišč. Premagala sta ju (dokaj) politična novinca, ki sta s spretnim nastopanjem in ponavljanjem gesel o svežini, novih idejah in posluhu za ljudi predstavljala dovolj dobro obljubo (ponovnega) nadzora določenim omrežjem.

Ampak je pa potrebno priznati, da je Kangler vstal kot redkokateri politični feniks v Sloveniji in vsaj na lokalni ravni postal ponovno pomemben igralec. Popovič pa kljub temu, da je izgubil županski stolček, očitno, z močno svetniško listo, ostaja dejavnik v Kopru.
Večja urbana središča, z izjemo Ljubljane, so se očitno naveličala šerifov, ki delajo bolj malo in govorijo neprimerno več.

Večja urbana središča, z izjemo Ljubljane, so se očitno naveličala šerifov, ki delajo bolj malo in govorijo neprimerno več. Oziroma so se jih naveličala določena omrežja in so si bila primorana poiskati ustrezno zamenjavo. Najbolj očitno je bilo to ravno v Mariboru, ko je dosedanji "vstajniški" župan na koncu dneva lahko le vstal in šel. Izvoljeni Arsenovič pa za svoj zgled navaja Jankovića. Za dobro Maribora upajmo, da ga ne bo posnemal v vseh njegovih dejanjih.

Drugi krog tako ni postregel z večjimi presenečenji in potrjuje določene predpostavke o slovenskih volivcih, moči in dosegu strankarskih medijskih ekip ter pomembnosti novega asfalta vsaj vsake štiri leta. Za vogalom pa so itak že naslednje volitve, ki bodo vplivale na to, koliko tega asfalta bo prišlo z evropskega proračuna in koliko z lokalnega. Maja 2019 se namreč odločamo o tem, kdo nas bo zastopal v Evropskem parlamentu.

Se vidimo v naslednji vojni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30