Spopad okrog Sove in Knovsa: gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?

Vir foto: Twitter, NSi.si
V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme. 

Knovs je parlamentarna komisija za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami; to je nekakšna podaljšana roka ljudstva, ki bdi nad delovanjem tajnih služb. Predvsem skrbi za to, da njihovo delovanje ne prestopi zakonskih meja. Predsednik Matej Tonin je v zadnjem času na udaru zaradi sporne objave dela poročila komisije, ki govori o vpletenosti slovenskih obveščevalnih služb v arbitražni postopek. 

Kje se je stvar začela?


Poglejmo zgodbo od začetka: slovensko zunanje ministrstvo se je pripravljalo na arbitražo. Za ta namen so ustanovili projektno skupino pod vodstvom Simone Drenik, agentke MZZ pri Arbitražnem sodišču. Tej skupini pa je izdatno pomoč nudila SOVA, obveščevalna služba, pristojna za delovanje v tujini. SOVA je torej zakonito opravljala svojo dolžnost, kar je najbolj normalna stvar v vsaki normalni državi. 

Težave so nastale, ko je Drenikova po telefonu komunicirala s slovenskim arbitrom Sekolcem; pogovor naj bi tekel v smeri vplivanja na arbitražni postopek, da bi se ta zaključil v slovensko korist. Pri tem početju so ju zalotili hrvaški obveščevalci in očitno je bilo, da sta oba vpletena kršila pravila. Roko na srce, tudi Hrvati so jih s prisluškovanjem; človek se vpraša, kdo je dejansko za koga delal. Arbitraža je potem za Hrvate padla v vodo, ostalo poznamo. Kaj ima s tem Tonin?
Resda je SOVA neposredno podrejena predsedniku vlade, a to še ne pomeni, da je njegovo zasebno podjetje. 

Kaj je zagrešil Tonin?


Nič. Popolnoma nič. Morda le to, da je v duhu razumnega in profesionalnega človeka nasprotoval klientelizmu v smislu zaposlitve Šarčeve prijateljice v Sovi. Spomnimo, resen sum obstaja, da ji je Šarec po odhodu z občine Škofljica priskrbel novo službo. Resda je SOVA neposredno podrejena predsedniku vlade, a to še ne pomeni, da je njegovo zasebno podjetje. 

Šarec in Tonin se torej spreta. Tukaj pa stopi na sceno Damir Črnčec, človek, katerega zgodovino poznamo, namena pa (še) ne, trenutni državni sekretar za nacionalno varnost in bivši direktor dveh obveščevalnih služb, vojaške in pa Sove. Svoj vpliv v slednji je Črnčec po besedah Tonina zlorabil za objavo lažne novice v hrvaškem Večernjem listu, ki piše, da sporno poročilo Knovsa razkriva, da je SOVA skušala prikriti nedovoljeno komunikacijo med Drenikovo in Sekolcem.

To je seveda čista laž, KNOVS je Sovo opral, saj s spornim pogovorom ni imela nič, krivda pa gre na rovaš Drenikove, kar so tudi zapisali v poročilo. V demokratični družbi bi sledile sankcije in zgodba bi bila zaključena. 

A potem iznenada prileti krivde oprana SOVA in na tožilstvo vloži ovadbo proti neznani osebi, torej proti Toninu kot odgovornemu; očitajo mu izdajo. Za takšen greh so včasih ljudi streljali. Ovadba je paradoksalna, kot bi SOVA hotela reči: goljufali smo, Tonin pa je to povedal Hrvatom, zato je izdajalec! Pa ni. Tonin ni izdal nič takega, česar ne bi Hrvati vedeli že prej. Jasno in več kot očitno je, da gre tu za obračunavanje. Mogoče ne le politično, pač pa osebno, v vsej svoji plehkosti. Mogoče pa gre res za kaj večjega ...
Tisti, ki na veliko govorijo o nacionalni varnosti in demokraciji in ki bi morali zanju skrbeti, izkoriščajo javne institucije za svoje privatne projekte in se izmikajo demokratičnemu nadzoru

Vse kaže na projekt globoke države


Sprašujem se, kaj se v tej državi dogaja, kaj se skriva za vso to bizarnostjo. Tisti, ki na veliko govorijo o nacionalni varnosti in demokraciji in ki bi morali zanju skrbeti, izkoriščajo javne institucije za svoje privatne projekte in se izmikajo demokratičnemu nadzoru, mediji pa so polni lažnih in pristranskih novic, s katerimi usmerjajo javno mnenje v podporo novim obrazom starih struktur.

Kdor jim nasprotuje, je hitro odstavljen. Jamnik, Radonjić … je Tonin naslednji? Vse skupaj izgleda kot del večje zgodbe, kot da smo priča vzponu kriminalnih in nedemokratičnih sil. Knovs je zanje velikega pomena, saj so obveščevalne službe bistvene za varnost države. Afera, kot je ta, bi Tonina lahko kaj hitro odnesla. Domnevam, da si mnogi to želijo, saj jim demokratični nadzor ni po godu. Na njegovo mesto pa bi globoka država in njeni partnerji lahko nastavili svojega človeka; obveščevalne službe bi potem mnogo lažje zlorabljali v svojo korist in v škodo državljanov.

Ne moremo še z gotovostjo reči, ali gre zgolj za osebne zamere Šarca do Tonina, ali za večji projekt globoke države. Vsekakor pa se bomo trudili, da to odkrijemo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30