Spopad civilizacij skozi kitajske oči: Impeachment predsednika ZDA kaže na vse slabosti Zahodne demokracije

Kitajski državni mediji so zavzeli trdno stališče glede ustavne obtožbe ameriškega predsednika Trumpa: obtožba in spremljajoče dogajanje kažeta na slabosti strankarske politike in vodita v "negativno percepcijo demokracije zahodnega tipa," povzema Newsweek.

Iz poročanja kitajskih medijev je moč razbrati zavračanje ne le ameriške, pač pa demokracije na splošno.

Čeprav kitajske oblasti do problematike ustavne obtožbe niso javno podale nikakršne izjave ali stališča, pa so svoje prepričanje izrazile skozi medije. Ti so impeachment označili za igro strankarskih interesov, delovanje strank pa za hinavsko, saj so si stališča Demokratov in Republikancev popolnoma nasprotna, mnenja obojih pa je možno razumeti kot pravična. Kitajska oblast različnost mnenj razumeva kot laganje v lastno korist, večstrankarska politika pa je po njihovo "institucionalna slabost zahodnih demokracij".

Ker je do obtožbe prišlo ravno v času sklepanja novega trgovinskega dogovora med Kitajsko in ZDA, so Kitajci zaskrbljeni, saj večstrankarstvo po njihovo prinaša negotovost, Trump pa naj bi zapravil ves politični kapital, ki ga je imel. Poleg tega, da se jim zdijo nestabilne, Kitajci ZDA očitajo tudi vse večji ekstremizem, tako navznoter kot navzven. Kitajsko stališče je, da so ZDA še vedno edina svetovna sila, oni sami pa se nameravajo spopadati z vsemi negotovostmi, ki jih ZDA povzročajo.

Kitajska pozicija je za celotno Zahodno civilizacijo izredno pomembna iz dveh vidikov: ekonomskega in ideološkega. Ideologija kitajske države je daleč od tega, kar bi Zahodnjaki lahko razumeli kot demokratično, čeprav Kitajci svoj sistem označujejo kot enostrankarsko ljudsko demokracijo.

Kitajske človekove pravice ne ovirajo

Da njihov sistem ne vsebuje vlade ljudstva in da je poleg tega tudi agresiven, nam pričujejo dogodki iz okupiranega Tibeta, ki ima sicer status avtonomne pokrajine, a je po drugi strani politična in kulturna represija vladajoče Partije zelo močna. Poleg povsod prisotne cenzure se totalitarizem stopnjuje tudi v zasebnem življenju, saj morajo Tibetanci v večji meri prilagoditi svoj način življenja Partiji; govorimo o letu 2019.

Oblast v Tibetu deluje povsem Orwellovsko po načelu "vsaka vas je trdnjava, vsak človek je stražar" in še obilico drugih ukrepov, s katerimi izvaja politiko "ohranjanja stabilnosti". Organizacija Human rights watch poroča, da ima vsak samostan stalno ekipo političnih upravnikov, prav tako je vsaki vasi dodeljena ekipa, ki v roku treh let prestrukturira družbeno in politično življenje.

Podobno je v provinci Šindžang (Xinjiang, po naše Vzhodni Turkestan), kjer so muslimanske manjšine Ujgurov, Kazahov in Uzbekov podvržene preventivnemu zapiranju moških, odvzemanju otrok, ki jih nato oblast vzgaja v internatih, in masovnim projektom prevzgoje ob delu v taboriščih.



Ideološko Kitajska teži k enoumju, uniformiranosti in enotnosti za vsako ceno. To ji, kot je v intervjuju za Domovino poudaril dr. Vladimir Prebilič, v primerjavi z Zahodom daje ogromno prednost, saj nima moralnih in postopkovnih ovir v smislu demokracije in spoštovanja človekovih pravic. Ker je hkrati tehnološko zelo napredna in generira velikanske količine kapitala, bo najverjetneje kmalu postala prva sila sveta.

Kaj prinaša kitajski kapital?

Iz takšne pozicije se Kitajska širi, v največji meri geoekonomsko z vlaganjem v pridobivanje vsakovrstnega kapitala ter v razvojne in infrastrukturne projekte. Zanjo je zanimiv ves svet, in sicer zaradi dobave energentov (spomnimo, Kitajska je stala denimo za terorjem džandžavidskih muslimanov v Sudanu z namenom pridobitve naftnih virov), hrane (nakupi in najemi zemlje po celem svetu) ter zagotavljanja delovne sile in hkrati obvladovanja čim večjega dela svetovnega gospodarskega in finančnega trga.

Slovenija ni izjema in tudi k nam prodira kitajski kapital. Kljub uradni socialistični usmeritvi pa dejansko Kitajska deluje po načelih trdega kapitalizma, kar so izkusili zaposleni v velenjskem Gorenju. Novi lastniki tako po svetu ne širijo le svojega kapitala, pač pa tudi svojo ideologijo, ki je v primerjavi z Zahodnimi standardi mnogo manj socialna, manj pluralna in manj demokratična.