Spomin na znane Slovence, ki so nas zapustili v letu 2015

POSLUŠAJ ČLANEK

Prvi november, dan spomina na umrle je državni praznik, ob katerem se spomnimo vseh, ki smo jih imeli radi in smo jih izgubili. Z obiskom grobov se tako poklonimo spominu nanje, hkrati pa po vsej Sloveniji potekajo različne slovesnosti ob spominu na naše preminule sorodnike, prijatelje, znance, padle heroje …




Mnogi praznik izkoristijo tudi za ohranjanje družinskih vezi, s katerimi duh časa pogosto pomete. 1. november je tudi čas, ko se spomnimo vseh ljudi, ki jih morda nismo osebni poznali, pa vendar so na lokalni ali globalni ravni pustili velik pečat.


Ob tem smo se spomnili tudi nekaterih znanih Slovencev, ki so nas zapustili v minulem letu.


SLOVENIJA: Žalostno leto za svet zabave, kulture, športa in umetnosti




Slavko Avsenik leta 1963
Slavko Avsenik leta 1963

Slovenijo in svet je julija izjemno pretresla novica o smrti Slavka Avsenika, legende narodno zabavne glasbe. Begunjčan je bil utemeljitelj narodno-zabavne glasbe v Sloveniji in ustanovitelj svetovno znanega Ansambla bratov Avsenik, žal pa je v 86. letu omagal in nas za vedno zapustil. Kljub temu bodo njegove skladbe vedno živele z nami.


26. februarja pa je v 45. letu umrl slovenski glasbenik, alpinist in fotograf Urban Golob, ki je najbolj prepoznan kot bobnar v skupini Mali bogovi.


Andrej Vovko je bil dolgoletni predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino ter sodelavec ZRC SAZU, ki nas je zapustil 5. septembra.


Slovo smo morali izreči tudi izjemni učiteljici in pedagoginji Olgi Bantelj, ki je umrla junija v 68. letu starosti. Leta 2000 je za svoje dolgoletno požrtvovalno delo prejela bronasti grb občine Škofja Loka.


Tri mesece kasneje je preminul Stojan Batič, slovenski kipar, ki velja za izrazitega predstavnika figuralnega kiparstva.


Svet umetnosti pa je aprila postal prikrajšan še za en izjemen talent, ko je v 91. letu umrl slikar, ilustrator in grafik Jože Ciuha.


Leta 1966 je za književno delo prejel Levstikovo nagrado, za ustvarjalno delo na likovnem področju leta 1968, nagrado Prešernovega sklada za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967, leta 1981 pa Jakopičevo nagrado.


Marca je preminul še en prejemnik Prešernove nagrade, slikar in fotograf Zmago Jeraj. Slikarskih platen ne bo nikoli več obarvala slikarka Adriana Jadranka Maraž, ki je za svoje delo prejela Jakopičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, maja pa nas je zapustila v 84. letu.




Pavla Štrukelj, Božidar Kos in Dušan Moravec
Pavla Štrukelj, Božidar Kos in Dušan Moravec

Letos je umrl tudi slovenski gledališki režiser Marjan Bevk, znan predvsem po delu z mladimi, deloval pa je v skoraj vseh slovenskih gledališčih.


Istega meseca je preminul še skladatelj in pedagog Božidar Kos, ki je sicer emigriral v Avstralijo, kjer je postal vodja kompozicijskega oddelka na sydneyskem glasbenem konzervatoriju.


12. januarja smo se morali posloviti od arheologa in predavatelja Staneta Gabrovca, ki je predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani.


Slovenski znanstveni prostor je bistveno zaznamoval matematik in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Ivan Vidav. Napisal je številne učbenike in znanstvene prispevek, za katere je prejel Prešernovo, Kidričevo in Žagarjevo nagrado. Profesor Vidav je bil leta 1965 odlikovan z redom dela z rdečo zastavo, leta 1974 z redom republike s srebrnim vencem in leta 1978 z redom zaslug za narod z zlato zvezdo.


Tudi po smrti 6. oktobra je za seboj pustil bogato dediščino. Avgusta je v 78. letu starosti umrl Marijan Kramberger, naš literarni zgodovinar, urednik in pisatelj, znan po svojih delih Pismo, Pesmi, Mlada pota, Lovec na homokumulate itd.


25. februarja smo za vedno izrekli slovo še Dušanu Moravcu, našemu pisatelju in dramaturgu, ki se je tekom življenja vključil v delo OF in sodeloval pri ustanavljanju Mestnega gledališča ljubljanskega.




Franek Trefalt na fotografiji z Marjetko Gabrijelčič, soigralko iz filma Vesna
Franek Trefalt na fotografiji z Marjetko Gabrijelčič, soigralko iz filma Vesna

Franek Trefalt je ime, ki ga mnogi poznajo z gledaliških odrov in radijskih sprejemnikov. Trefalt, po duši igralec, se je tekom življenja podal v športno novinarstvu, ki ga je še posebej izoblikoval in za svoje delo prejel Bloudkovo plaketo. Od njega smo se morali posloviti 5. marca.


V ponedeljek zjutraj pa je odjeknila vest, da se je po bitki z boleznijo v 97. letu vdal igralec Aleksander Valič. Za svoje delo je bil leta 1972 nagrajen z Borštnikovo nagrado, leta 1967 pa z nagrado Prešernovega sklada.


Zavidljivi 102 leti je dočakala krajinska arhitektka Juta Krulc, ki pa je junija izgubila bitko z boleznijo.


Julija smo se poslovili še od Mitje Šipka, sicer prejemnika srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije za svoje udejstvovanje na kulturnem področju.


Samo tri mesece prej je preminula tudi njegova hči, Špela Šipek, ki jo najbolj poznamo kot novinarko osrednje informativne oddaje 24 ur. Društvo novinarjev Slovenije ji je leta 2001 podelilo priznanje Consortium veritatis (Bratstvo resnice). V 43. letu je bila zanjo usodna srčna kap.


Septembra je v 95. letu umrla publicistka in enologinja Pavla Štrukelj, ki se je tekom življenja ukvarjala z raziskavami afriške, ameriške in azijske kulture.




France Bučar
France Bučar

Zagotovo je vsem znano tudi ime Vinko Hafner, ki je umrl maja v 96. letu. Politik in častnik je bil deležen posebne pozornosti zaradi spora s politikom Slobodanom Miloševićem.


Iz sveta politike pa je avgusta za vedno izstopil tudi Jože Možgan, ki je umrl v 75. letu.


Le nekaj dni nazaj nas je zapustil še France Bučar, starosta slovenske politike. Bil je pravnik, profesor, disident, domoljub, osrednji lik slovenskega osamosvajanja, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, ključni pisec slovenske ustave, dolgoletni predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, inovativen družbeni analitik in osebnost, ki se je marsikomu vstisnila v srce.




Draga Stamejčič
Draga Stamejčič

12. julija nas je preminul športni pedagog in atletski funkcionar Jože Hladnik, ki je bil ustanovitelj združenja kranjskih atletskih sodnikov, za svoje delo pa je bil tudi večkrat nagrajen.


Nagrade je prejemala tudi Draga Stamejčič, edina slovenska atletinja z uradno priznanim svetovnim rekordom.


V svoji karieri je več kot stokrat izenačila ali izboljšala jugoslovanske ali slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino ter teku na 80 m z ovirami, 100 in 200 m, kar jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atlete vseh časov. Žal pa je bil 16. avgust zanjo usoden.


Svet športa je letos zaznamovala tudi smrt hokejista na travi, trenerja in sodnika Evgena Titana, prejemnika Bloudkove plakete in Bloudkove nagrade, ki je dočakal 86 let. Julija se je med kolesarjenjem po cesti med Gabrom in Trebnjem smrtno ponesrečil slovenski kolesar Bojan Udovič, dolgoletni član KK Sava Kranj. Umrl je v 58. letu starosti.


Januarja je v 83. letu umrla slovenska balerina in koreografinja Majna Sevnik Firšt, mojstrica klasičnega baleta. Naj počivajo v miru in za vedno ostanejo v naših srcih.


(Foto: Wikipedija)


Prispevek Tine Ožvald je prvotno objavljen na regionalnem spletnem časopisu Arsen Dedić in Kemal Monteno Arsen Dedić in Kemal Monteno

Ob 1. novembru smo se spomnili tudi na številne svetovno znane osebnosti, ki so zaznamovala področja njihovega dela.

Tako smo izgubili nekdanjega zmagovalca Pesmi Evrovizije, legendo Vojne zvezd, olimpijske prvake, svetovne rekorderje, največjo baletno plesalko moderne dobe, neverjetne Nobelove nagrajence, britanskega Schindlerja ter nekaj prejemnikov častnega znaka Republike Slovenije.

V prispevku preverite vse izjemne posameznike, ki pa so nas žal zapustili v letu 2015. Jutri pa bomo objavili še pregled umrlih za Slovenijo in Celje.

Poslovile so se številne legende iz sveta glasbe in filma

17. avgusta 2015 je države nekdanje Jugoslavije pretresla novica o smrti Arsena Dedića, hrvaškega književnika, pesnika, skladatelja in pevca. Igral je v mnogih ansamblih in orkestrih, izdal številne knjige, pisal pesmi za otroke, dalmatinske klape, radijske in televizijske oglasne spote ter glasbo za preko 100 gledaliških in lutkovnih predstav. Za svoja dela je prejel številne nagrade. Dedić je v Sloveniji poznan tudi kot interpret pesmi Pegasto dekle (v slovenskem jeziku). Poslovil se je v 78. letu starosti.

Letos je v 67. letu preminul še bosanski kantavtor in pevec Kemal Monteno, najbolj prepoznan po prepletanju glasbenih stilov sevdaha in italijanske canzone. Januarja so bili zanj usodni zapleti po presaditvi ledvice.

Jørgen Ingmann-Pedersen je danski kitarist, ki je umrl 21. marca v 90. letu, najbolj pa ga poznamo po duetu z nekdanjo ženo Grethe Ingmann, s katero sta leta 1964 zmagala na Pesmi Evrovizije s skladbo Dansevise.

Rico Rodriguez Rico Rodriguez

4. september je bil usoden za jamajškega pozavnista in skladatelja Rica Rodrigueza. Gre za enega ključnih akterjev prvega ska vala, njegova glasba pa nikakor ne obsega zgolj skaja, saj je rad posegal še na področji reggaeja in jazza ter dodajal elemente afriških glasbenih prvin.

Svet glasbe je občutno zaznamoval italijansko-francoski pianist Aldo Cicciolini, ki je 1. februarja umrl v Parizu v starosti 90. let. Ciccolini je bil zaslužni profesor pariškega konservatorija, vodil je mojstrske razrede po celem svetu, posnel je več kot sto plošč, za svoje glasbeno delo pa je prejel številne nagrade.

Louis Johnson je bil najbolj znan po članstvu v skupini The Brothers Johnson, kot studijski glasbenik pa je sodeloval pri snemanju na velikem številu hit albumov, med drugim je sodeloval tudi pri snemanju najbolj prodajanega albuma vseh časov, Thriller. Umrl je 21. maja 2015 v 60. letu starosti.

Julija je v 23. letu umrla še Bobbi Kristina Brown, hči Whitney Houston. Po tem, ko so jo januarja neodzivno našli v kadi, je bila nekaj mesecev v umetni komi, 26. julija pa se je pridružila materi onkraj našega sveta.

Bobbi Kristina Brown, na fotografiji z materjo Whitney Houston. Bobbi Kristina Brown, na fotografiji z materjo Whitney Houston. Maria »Movita« Castaneda v filmu Paradise Isle Maria »Movita« Castaneda v filmu Paradise Isle

Se še spominjate filmov, kot so Flying Down to Rio in Upor na ladji Bounty, kjer je zaigrala zapeljiva Maria »Movita« Castaneda? Druga žena igralca Marlona Branda je preminula februarja v 98. letu, njeno umetniško delo pa bo vedno živelo.

Ljubitelje Vojne zvezd je 7. junija pretresla novica o smrti Angleža Sira Christopherja Franka Carandini Lee-ja, ki je igral v 266 filmih, najbolj prepoznaven pa je bil predvsem po svojem glasu.

Rod Taylor je avstralski filmski igralec, od katerega smo se poslovili 7. januarja.

Tragično leto predvsem za svet športa

Francoska dirkača Jules Bianchi in Jean-Pierre Maurice Georges Beltoise Francoska dirkača Jules Bianchi in Jean-Pierre Maurice Georges Beltoise

17. julij je bil usoden za 25-letnega Julesa Bianchija, francoskega dirkača Formule 1, ki je na dirki za Veliko nagrado Japonske utrpel hujše poškodbe glave in po devetih mesecih umrl v rodni Nici.

V istem času se je za vedno poslovil tudi južnoafriški dirkač Formule 1 Peter de Klerk. Jean-Pierre Maurice Georges Beltoise je bil francoski dirkač Formule 1, ki je tekom življenja dosegal popolne rezultate tekmovanj in prejel več nagrad. Žal pa je (vključno z njim) letos preminulo tudi vrsta drugih francoskih dirkačev, kot so Guy Ligier, Robert La Caze in Robert Manzon.

29. maja je preminul še ameriški dirkač Tom Jones, v poletnih mesecih pa smo se morali posloviti od britanskih dirkačev Formule 1 Justina Wilsona, Andyja Sutcliffa in Erica Thompsona.

15. fecembra smo se poslovili še od italijanskega dirkača Renza Zorzija, ki je umrl v 69. letu.

Lawrence Peter »Yogi« Berra Lawrence Peter »Yogi« Berra

Maja je preminul ameriški trener, upravnik in igralec baseballa, Lawrence Peter »Yogi« Berra, ki se je uvrstil tudi v Hram slavnih baseballa. Po svetu je zelo znan po svojih izjavah, yogizmih. Nekoč je istočasno zavračal in potrjeval svoj sloves z besedami: "Nisem zares rekel, vsega, kar sem rekel."

Če ste ljubitelj snookerja, potem vas je 26. januarja zagotovo pretresla novica o smrti Leeja Spicka, ki se je kar trikrat uvrstil med najboljših 48 igralcev na jakostnih turnirjih. V 35. letu je umrl za posledicami bolezni, povezane z jetri.

Esther Cornelia Brand je odlična južnoafriška atletinja, sicer olimpijska prvakinja v skoku v višino, ki je preminula 21. junija.

V 73. letu pa nas je zapustil ameriški atlet Henry Carr, olimpijski prvak v teku na 200 m in štafeti štafeti 4×400 m. Dvakrat je postavil nov svetovni rekord v teku na 200 m.

26. januar je bil usoden za španskega rokometaša Miguela Angela Cascallanaja, ko je preminul v 67. letu starosti. Septembra je v isti starosti preminul ruski hokejist Vasilij Petrovič Iljin, marca pa se je poslovil tudi češki rokometaš Arnošt Klimčik, ki je leta 1972 na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu v sestavi češkoslovaške rokometne reprezentance osvojil srebrno olimpijsko medaljo.

Legendarna nekdanja nogometaša Alcides Edgardo Ghigia in Josef Masopust Legendarna nekdanja nogometaša Alcides Edgardo Ghigia in Josef Masopust

V 84. letu se je za vedno poslovil češki hokejist in nogometaš Vlastimil Bubnik, ki je za svojo reprezentanco dosegel 121 golov, več let je bil tudi kapetan.

Oktobra smo morali izreči slovo tudi njegovemu kolegu Vladimirju Kobranovu, dobitniku srebrne medalje na olimpijskih igrah in dobitniku zlate medalje na svetovnem prvenstvu.

Prav tako nas je zapustil dvakratni dobitnik bronastih medalj na svetovnih prvenstvih, Otto Schläpfer, ki je tekom življenja igral za kluba Lausanne HC in Zürich SC Lions.

Decembra je preminul tudi Alcides Edgardo Ghigia, urugvajsko-italijanski nogometaš, znan po svojem zmagovitem golu v finalu Svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji leta 1950.

Josef Masopust je češki nogometaš in trener, ki je leta 1962 prejel Zlato žogo za najboljšega evropskega nogometaša leta, leta 2003 pa je bil izbran za najboljšega češkega nogometaša preteklih 50. let. Češka legenda nogometa je preminula 29. junija v 85. letu.

Thelma Dorothy Coyne Long je ime, ki se je zapisalo v srca vseh ljubiteljev tenisa in v Mednarodni teniški hram slavnih. Avstralska tenisačica je umrla aprila v 97. letu, tekom življenja pa je dvanajstkrat osvojila Prvenstvo Avstralija in Amatersko prvenstvo Francije.

Mesec dni kasneje je umrla še ena izjemna tenisačica, Američanka Doris Hart. Osvojila je karierni Grand Slam v posamični konkurenci, ženskih in mešanih dvojicah, skupno je osvojila 35 turnirjev za Grand Slam.

Izjemni tenisačici Doris Hart in Thelma Coyne Long. Izjemni tenisačici Doris Hart in Thelma Coyne Long. Eduardo Guerrero (na levi) leta 1952 Eduardo Guerrero (na levi) leta 1952

Eduardo Guerrero je za Argentino nastopil na Poletnih olimpijskih igrah 1952 v Helsinkih in tam v dvojnem dvojcu osvojil zlato medaljo. 17. avgusta je preminul v 88. letu, a se je za vedno vtisnil v srca ljubiteljev veslanja.

Isto velja za Mateja Trojanoviča, jugoslovanskega veslača hrvaškega rodu, ki je na poletnih olimpijskih igrah leta 1953 osvojil zlato kolajno. Zanj je bil usoden 26. marec.

Januarja je v 75. letu umrl Mirko Holbus, dolgoletni hokejist kluba HK Partizan Beograd.

Aprila se je poslovil še češki hokejist Jaroslav Holik. Za češkoslovaško reprezentanco je igral na enih olimpijskih igrah, kjer je bil dobitnik bronaste medalje, ter šestihsvetovnih prvenstvih, kjer je bil dobitnik ene zlate, dveh srebrnih in treh bronastih medalj.

Mesec dni prej je preminul tudi njun kolega Stanislav Prýl, dobitnik bronaste medalje na OI. Joseph Rene Marcel Pronovost pa je bil kanadski hokejist in trener, ki je v ligi NHL odigral 1206 tekem rednega dela, na katerih je dosegel 88 golov. Štirikrat je osvojil Stanleyev pokal z Detroitom, leta 1978 pa je bil sprejet v Hokejski hram slavnih lige NHL. 26. aprila je umrl v 85. letu.

Istega meseca smo se poslovili tudi od finskega hokejista Heina Pullija, ki je celotno kariero igral za klub KooVee Tampere v finski ligi.

Jouko Törmänen je finski smučarski skaklec, ki je tekom kariere nastopil na dveh Zimskih olimpijskih igrah. Za vedno se je poslovil januarja v 61. letu starosti.

Na področjih umetnosti in znanosti smo izgubili veliko izjemnih posameznikov

Gűnther Grass in Terence David John »Terry« Pratchett Gűnther Grass in Terence David John »Terry« Pratchett

13. aprila je preminul nemški pisatelj, kipar, slikar in grafik Gűnter Grass. Bil je član Skupine 47 in velja za enega izmed najpomembnejših avtorjev v nemškem govornem območju današnjega časa. Leta 1999 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Za vedno se je poslovil tudi Sir Terence David John »Terry« Pratchett, najbolj znan po svoji obsežni seriji fantazijskih romanov Plošče. Takoj za J. K Rowling je drugi najbolj znan britanski pisatelj, s prodanimi skupno več kot 55 milijoni izvodov knjig. Za svoj prispevek k britanski književnosti je bil leta 1998 imenovan v Red Britanskega imperije, leta 2009 pa je prejel tudi britanski viteški naziv. Dve leti prej so ga diagnosticirali z redko obliko Alzheimerjeve bolezni, ki je bila 12. marca zanj usodna.

Maja Mihajlovna Plisecka Maja Mihajlovna Plisecka

Maja Mihajlovna Plisecka je ruska balerina, ki je pogosto obravnavana kot največja baletna plesalka moderne dobe. Za vedno se je poslovila 2. maja v 90. letu starosti.

Izjemno dediščino je za seboj pustila Jevgenija Juvaševna Davitašvili, bolje poznana kot Džuna. Gre za rusko mediatorko in zdravnico asirskega porekla, ki se je ukvarjala z zdravljenjem ljudi in živali ter s parapsihološkimi pojavi, v Moskvi pa je sodelovala v mnogih znanstvenih poskusih s področja bioloških polj in njihovega vpliva na človeško delo, kjer je pokazala neverjetne rezultate. Je nosilka najvišjega mednarodnega medicinskega reda Alberta Schweitzerja in številnih drugih nagrad. Preminula je 8. junija v 66. letu.

Februarja nas je zapustil ameriški fizik Val Logsdon Fitch, ki je leta 1980 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje prekršitve osnovnih načel simetrije CP pri razpadu nevtralnih K-mezonov.«

5. julija se je za vedno poslovil japonsko-ameriški fizik Joičiro Nambu, znan po svojih prispevkih k teoretični fiziki. Leta 2008 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje mehanizma spontanega zloma elektrošibke simetrije v podatomski fiziki.

Letos smo izgubili še enega Nobelovega nagrajenca, ameriškega matematika in ekonomista Johna Forbesa Nasha mlajšega, ki je trpel zaradi paranoidne shizofrenije. Lahko omenimo, da je njegovo soočanje z boleznijo postalo osnova za biografijo Čudoviti um, ki je prejel 4 oskarje. Nash je sicer umrl maja v 87. letu.

Zavidljivih 99 let je dočakal ameriški fizik Charles Hard Townes, prejemnik Nobelove nagrade za fiziko za temeljno delo na področju kvantne elektronike, od katerega smo se morali posloviti 27. januarja.

Nobelovi nagrajenci Val Logsdon Fitch, Joičiru Nambu, John Forbes Nash in Charles Hard Townes. Nobelovi nagrajenci Val Logsdon Fitch, Joičiru Nambu, John Forbes Nash in Charles Hard Townes. Ingrid van Houten-Groeneveld Ingrid van Houten-Groeneveld

93 let je dočakala nizozemska astronomka Ingrid van Houten-Groeneveld, odkriteljica mnogih asteroidov. Po njej se imenuje asteroid 1674 Groeneveld, ki bo vedno odraz njenega izjemnega znanstvenega dela, četudi nas je marca zapustila.

Sir Basil John Mason je britanski fizik in meteorolog, ki je v preteklosti deloval kot direktor britanske Meteorološke pisarna. 6. lanuarja je umrl v 92. letu.

Sir Nicholas George Winton je britanski človekoljub, ki je organiziral rešitev 669 večinoma judovskuh otrok iz Češkoslovaške na predvečer druge svetovne vojne. Britanski tisk ga je poimenoval »Britanski Schindler«, preminul pa je 1. julija v 107. letu.

Slovo izrekli tudi nekdanji predsedniki, generali in nosilci častnih znakov RS

Tarik Aziz, Władysław Bartoszewski, Stanislav Gross in Boris Jefimovič Nemcov so za vedno zapustili politični parket. Tarik Aziz, Władysław Bartoszewski, Stanislav Gross in Boris Jefimovič Nemcov so za vedno zapustili politični parket.

Tarik Azizi je iraški politik, ki je deloval kot minister za zunanje zadeve ter namestnik predsednika vlade, pred devetimi leti pa je zaprosil za začasni azil na Hrvaškem. 5. junija je preminul v 79. letu.

Władysław Bartoszewski je poljski politik, novinar in pisatelj, ki je dočakal 93 let, vendar nas je aprila zapustil. Bartoszewski je deloval kot veleposlanik Poljske v Avstriji in minister za zunanje zadeve Poljske, bil pa je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Aprila smo se poslovili tudi od češkega politika Stanislava Grossa, ki je deloval kot minister za notranje zadeve Češke republike in kasneje tudi kot predsednik Vlade Češke republike. Umrl je v 46. letu.

Roberto Marcelo Levingston Laborda je bil med letoma 1970 in 1971 predsednik Argentine, junija pa se je poslovil v 96. letu.

Preminul je tudi ruski politik, gospodarstvenik in jedrski fizik Boris Jefimovič Nemcov, ki ga je februarja na mostu v bližini moskovskega kremlja ubil neznanec z več streli v hrber.Njegovi sodelavci so ta dogodek povezali z njegovo kritično držo do Putinove vlade.

6. oktobra je umrl še nekdanji desetletni predsednik Madžarske, Árpád Göncz, ki je leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za osebni prispevek in zasluge pri krepitvi prijateljskih madžarsko-slovenskih odnosov ter za mednarodno priznanje Republike Slovenije in za vsa druga dejanja v njeno dobro«

Otto Carius Otto Carius

V starosti 93. let je preminul nemški častnik in pisatelj Otto Carius, eden najuspešnejih nemških tankovskih asov druge svetovne vojne.

Liu Dongdong pa je kitajski general in politični komisar Jinanske vojaške regije, ki nas je zapustil 25. februarja. Mesec dni kasneje smo se poslovili od še enega kitajskega generala, Xuja Caihouja, enega od treh podpredsednikov Centralne vojaške komisije.

Alexander Vraciu je znan kot vodilni mornariški letalski as in letalski as vojne mornarice z največ sestreljenimi letali, ki je do junija 1944 dosegel 12 zračnih zmag in postal najuspešnejši med letalci z letalonosilk. ZDA se mu ima za marsikaj zahvaliti, po rodu Romun pa je preminul januarja v 96. letu.

Avstrijski novinar Gerd Bacher je preminul junija v 90. letu, Slovenija pa ga je leta 1997 odlikovala s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije za zasluge pri seznanjanju svetovni javnosti o osamosvajanju Slovenije in za prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije.

Kanadski Slovenec Ivan John Plut je leta 1999 prejel častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za zaslužno delo pri združevanju Slovencev v Kanadi in pri njihovem povezovanju z matično domovino«. Od njega smo se za vedno poslovili 27. marca. Naj vsi počivajo v miru in naj se svet za vedno spominja njihovih izjemnih dosežkov.

abonma-zalec-polsi

(Foto: Wikipedia)

Tina Ožvald

" target="_blank">www.Celje.info



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike