Spomin na znane Slovence, ki so nas zapustili v letu 2015

Uredništvo
1

Prvi november, dan spomina na umrle je državni praznik, ob katerem se spomnimo vseh, ki smo jih imeli radi in smo jih izgubili. Z obiskom grobov se tako poklonimo spominu nanje, hkrati pa po vsej Sloveniji potekajo različne slovesnosti ob spominu na naše preminule sorodnike, prijatelje, znance, padle heroje …

Mnogi praznik izkoristijo tudi za ohranjanje družinskih vezi, s katerimi duh časa pogosto pomete. 1. november je tudi čas, ko se spomnimo vseh ljudi, ki jih morda nismo osebni poznali, pa vendar so na lokalni ali globalni ravni pustili velik pečat.

Ob tem smo se spomnili tudi nekaterih znanih Slovencev, ki so nas zapustili v minulem letu.

SLOVENIJA: Žalostno leto za svet zabave, kulture, športa in umetnosti

Slavko Avsenik leta 1963
Slavko Avsenik leta 1963

Slovenijo in svet je julija izjemno pretresla novica o smrti Slavka Avsenika, legende narodno zabavne glasbe. Begunjčan je bil utemeljitelj narodno-zabavne glasbe v Sloveniji in ustanovitelj svetovno znanega Ansambla bratov Avsenik, žal pa je v 86. letu omagal in nas za vedno zapustil. Kljub temu bodo njegove skladbe vedno živele z nami.

26. februarja pa je v 45. letu umrl slovenski glasbenik, alpinist in fotograf Urban Golob, ki je najbolj prepoznan kot bobnar v skupini Mali bogovi.

Andrej Vovko je bil dolgoletni predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino ter sodelavec ZRC SAZU, ki nas je zapustil 5. septembra.

Slovo smo morali izreči tudi izjemni učiteljici in pedagoginji Olgi Bantelj, ki je umrla junija v 68. letu starosti. Leta 2000 je za svoje dolgoletno požrtvovalno delo prejela bronasti grb občine Škofja Loka.

Tri mesece kasneje je preminul Stojan Batič, slovenski kipar, ki velja za izrazitega predstavnika figuralnega kiparstva.

Svet umetnosti pa je aprila postal prikrajšan še za en izjemen talent, ko je v 91. letu umrl slikar, ilustrator in grafik Jože Ciuha.

Leta 1966 je za književno delo prejel Levstikovo nagrado, za ustvarjalno delo na likovnem področju leta 1968, nagrado Prešernovega sklada za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967, leta 1981 pa Jakopičevo nagrado.

Marca je preminul še en prejemnik Prešernove nagrade, slikar in fotograf Zmago Jeraj. Slikarskih platen ne bo nikoli več obarvala slikarka Adriana Jadranka Maraž, ki je za svoje delo prejela Jakopičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, maja pa nas je zapustila v 84. letu.

Pavla Štrukelj, Božidar Kos in Dušan Moravec
Pavla Štrukelj, Božidar Kos in Dušan Moravec

Letos je umrl tudi slovenski gledališki režiser Marjan Bevk, znan predvsem po delu z mladimi, deloval pa je v skoraj vseh slovenskih gledališčih.

Istega meseca je preminul še skladatelj in pedagog Božidar Kos, ki je sicer emigriral v Avstralijo, kjer je postal vodja kompozicijskega oddelka na sydneyskem glasbenem konzervatoriju.

12. januarja smo se morali posloviti od arheologa in predavatelja Staneta Gabrovca, ki je predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Slovenski znanstveni prostor je bistveno zaznamoval matematik in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Ivan Vidav. Napisal je številne učbenike in znanstvene prispevek, za katere je prejel Prešernovo, Kidričevo in Žagarjevo nagrado. Profesor Vidav je bil leta 1965 odlikovan z redom dela z rdečo zastavo, leta 1974 z redom republike s srebrnim vencem in leta 1978 z redom zaslug za narod z zlato zvezdo.

Tudi po smrti 6. oktobra je za seboj pustil bogato dediščino. Avgusta je v 78. letu starosti umrl Marijan Kramberger, naš literarni zgodovinar, urednik in pisatelj, znan po svojih delih Pismo, Pesmi, Mlada pota, Lovec na homokumulate itd.

25. februarja smo za vedno izrekli slovo še Dušanu Moravcu, našemu pisatelju in dramaturgu, ki se je tekom življenja vključil v delo OF in sodeloval pri ustanavljanju Mestnega gledališča ljubljanskega.

Franek Trefalt na fotografiji z Marjetko Gabrijelčič, soigralko iz filma Vesna
Franek Trefalt na fotografiji z Marjetko Gabrijelčič, soigralko iz filma Vesna

Franek Trefalt je ime, ki ga mnogi poznajo z gledaliških odrov in radijskih sprejemnikov. Trefalt, po duši igralec, se je tekom življenja podal v športno novinarstvu, ki ga je še posebej izoblikoval in za svoje delo prejel Bloudkovo plaketo. Od njega smo se morali posloviti 5. marca.

V ponedeljek zjutraj pa je odjeknila vest, da se je po bitki z boleznijo v 97. letu vdal igralec Aleksander Valič. Za svoje delo je bil leta 1972 nagrajen z Borštnikovo nagrado, leta 1967 pa z nagrado Prešernovega sklada.

Zavidljivi 102 leti je dočakala krajinska arhitektka Juta Krulc, ki pa je junija izgubila bitko z boleznijo.

Julija smo se poslovili še od Mitje Šipka, sicer prejemnika srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije za svoje udejstvovanje na kulturnem področju.

Samo tri mesece prej je preminula tudi njegova hči, Špela Šipek, ki jo najbolj poznamo kot novinarko osrednje informativne oddaje 24 ur. Društvo novinarjev Slovenije ji je leta 2001 podelilo priznanje Consortium veritatis (Bratstvo resnice). V 43. letu je bila zanjo usodna srčna kap.

Septembra je v 95. letu umrla publicistka in enologinja Pavla Štrukelj, ki se je tekom življenja ukvarjala z raziskavami afriške, ameriške in azijske kulture.

France Bučar
France Bučar

Zagotovo je vsem znano tudi ime Vinko Hafner, ki je umrl maja v 96. letu. Politik in častnik je bil deležen posebne pozornosti zaradi spora s politikom Slobodanom Miloševićem.

Iz sveta politike pa je avgusta za vedno izstopil tudi Jože Možgan, ki je umrl v 75. letu.

Le nekaj dni nazaj nas je zapustil še France Bučar, starosta slovenske politike. Bil je pravnik, profesor, disident, domoljub, osrednji lik slovenskega osamosvajanja, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, ključni pisec slovenske ustave, dolgoletni predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, inovativen družbeni analitik in osebnost, ki se je marsikomu vstisnila v srce.

Draga Stamejčič
Draga Stamejčič

12. julija nas je preminul športni pedagog in atletski funkcionar Jože Hladnik, ki je bil ustanovitelj združenja kranjskih atletskih sodnikov, za svoje delo pa je bil tudi večkrat nagrajen.

Nagrade je prejemala tudi Draga Stamejčič, edina slovenska atletinja z uradno priznanim svetovnim rekordom.

V svoji karieri je več kot stokrat izenačila ali izboljšala jugoslovanske ali slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino ter teku na 80 m z ovirami, 100 in 200 m, kar jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atlete vseh časov. Žal pa je bil 16. avgust zanjo usoden.

Svet športa je letos zaznamovala tudi smrt hokejista na travi, trenerja in sodnika Evgena Titana, prejemnika Bloudkove plakete in Bloudkove nagrade, ki je dočakal 86 let. Julija se je med kolesarjenjem po cesti med Gabrom in Trebnjem smrtno ponesrečil slovenski kolesar Bojan Udovič, dolgoletni član KK Sava Kranj. Umrl je v 58. letu starosti.

Januarja je v 83. letu umrla slovenska balerina in koreografinja Majna Sevnik Firšt, mojstrica klasičnega baleta. Naj počivajo v miru in za vedno ostanejo v naših srcih.

(Foto: Wikipedija)

Prispevek Tine Ožvald je prvotno objavljen na regionalnem spletnem časopisu www.Celje.info

1 komentar

  1. Lepo napisano, dodala bi še svojega moža – prim. prof. dr. Janka Kersnika, ki je umrl 17. maja 2015 in ogromno ustvaril za družinsko medicino v domovini in tujini. 21. 10. 2016 mu je bila posthumno podeljena Zlata spominska plaketa ob 50. obletnici Združenja zdravnikov družinske medicine.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime