Spomin na Srebrenico tudi ob novoodkritem slovenskem grobišču

Uredništvo
16

Danes mineva 25 let od genocida v Srebrenici, ki se je od 11. do 19. julija 1995 zgodil nad okrog 8300 možmi in dečki. V ta namen danes v Potočarih pri Srebrenici poteka spominska slovesnost, na kateri se bodo poklonili žrtvam in pokopali posmrtne ostanke še devetih žrtev. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še vedno iščejo.

Skoraj sočasno sta dva jamarja med topografsko raziskavo v enem od brezen v Kočevskem rogu odkrila človeške posmrtne ostanke. Z raziskavo so začeli včeraj in po delnem iznosu odkrili posmrtne ostanke vsaj 35 oseb. Večinoma gre za moške, morda je med njimi ena ženska. Po besedah predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana, bo v nadaljevanju ekshumiranih vsaj še nekaj deset oseb.

Domnevno novo morišče s pomrtnimi ostanki novomeške domobranske skupine

Novomeški jamarji in arheologa dr. Uroš Košir in Marko Pečovnik ter antropologinja dr. Petra Leben Seljak iz podjetja Avgusta so z raziskavo začeli včeraj. Po domnevah dr. Dežmana gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu, kjer so posmrtni ostanki predvsem nekdanjih več tisoč pripadnikov novomeške domobranske skupine, ki se ni uspela umakniti v tujino. “Lovili so jih še dolge mesece po koncu vojne in večinoma umorili,” je zapisal Dežman.

Raziskovalci so pričakovali, bodo posmrtne ostanke te skupine našli tudi v morišču in grobišču v Rugarskih klancih, a po besedah dr. Dežmana so bili tam odkriti posmrtni ostanki 22 moških. “Glede na odkrite  predmete gre verjetno za žrtve, ki so bile del oboroženih formacij Neodvisne države Hrvaške,” še meni raziskovalec.

Brezno pod Macesnovo gorico največje slovensko morišče in grobišče

Zadnje raziskave v Kočevskem Rogu so potrdile, da ja brezno pod Macesnovo gorico verjetno največje slovensko morišče in grobišče. Upamo, da bo letos izveden razpis, ki bo omogočil ekshumacijo žrtev letu 2021,” je zapisal dr. Dežman.

Analiza več sto predmetov žrtev, umorjenih v breznu pod Krenom, ki so bile najdeni v breznu pri Debliških livadah, nakazuje, da gre večinoma za predmete, povezane s pripadniki srbskih in črnogorskih četniških enot. Tako se poraja vprašanje, kje so potem v Kočevskem Rogu pobili iz Avstrije vrnjene hrvaške vojne ujetnike. Ali so morda ti v še neznanem breznu v Ušivih jamah?” se sprašuje.

“Če obsojamo zločine v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem rogu ter drugje po Sloveniji”

Zgodovinar je hkrati ob spominu na žrtve genocida v Srebrenici opozoril, da ta ni bil posledica maščevanja, ampak načrtovana morilska akcija, ukazana z najvišje ravni.

“Če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem rogu ter drugje po Sloveniji. Republika Slovenija naj v tem globalnem procesu tranzicijske pravičnosti še naprej aktivno sodelujeje še poudaril dr. Dežman.

Genocid v Srebrenici je bil uradno priznan šele leta 2007, na mednarodnem sodišču za vojne zločine je bilo zaradi njega obtoženih 20 ljudi. 16 so jih obsodili, enega so oprostili, eden pa je umrl še pred izrekom kazni. Vsi postopki še niso končani.

Zgodba Bošnjaka, ki se je soočil s Srebrenico in pobitimi v povojnih pobojih na Slovenskem

Tako Slovenske povojne poboje kot tudi genocide v Srebrenici povezuje tudi slovenski igrani film Rudar, režiserke Hanne Slak, o katerem smo na Domovini že pisali. Film predstavi resnično zgodbo Bošnjaka Mehmedalija Alića, doma iz Srebrenice, ki se je soočil z grozotami tamkajšnjega pokola, bil med izbrisanimi, kasneje pa je kot rudar dobil delo v zasavskem rudniku, kjer je moral odkopati rov, ki je bil od 2. svetovne vojne zazidan – Rov Barbara.

Nikoli več - ne v Srebrenici, ne pri nas

Kot poudarja Dežman, v Sloveniji ni edini dan v letu, ko velja pozivati “Nikoli več” le dan spomina na grozljiv genocid v Srebrenici. Na enak način, kot so bili fantje in možje ubiti tam, so bili namreč tudi na slovenskih tleh po vojni brez sojenja s strani nelegalne vojske ubiti številni.

Njihovi posmrtni ostanki še vedno ležijo v številnih kraških breznih in namesto soočenja z resnico, jasne obsodbe teh zločinov in dostojnega pokopa, se v njihovem primeru v posameznih družbenih in političnih skupinah dogaja predvsem sprenevedanje, pogleduje se stran in zgodovina ostaja nerazčiščena, narod pa ne more doživeti sprave. “Nikoli več” naj velja povsod in za vse zločine te vrste.

Doniraj

16 KOMENTARJI

  1. “Tako slovenske povojne poboje kot tudi genocid v Srebrenici povezuje slovenski igrani film Rudar, režiserke Hanne Slak, … Film predstavi resnično zgodbo Bošnjaka Mehmedalija Alića, doma iz Srebrenice, ki se je soočil z grozotami tamkajšnjega pokola, bil med izbrisanimi, kasneje pa je kot rudar dobil delo v zasavskem rudniku, kjer je moral odkopati rov, ki je bil od 2. svetovne vojne zazidan – Rov Barbara.”

    Neverjetno naključje ali nepodkupljiva usoda (Fatum) je hotela, da je posmrtne ostanke žrtev partizanskih, (oznovskih, knojevskih) oz. partijskih povojnih množičnih zločinov v Hudi jami za streznitev, pomiritev in spravo med Slovenci odkopaval junaški “izbrisani” Bošnjak Mehmedalija Alić, ki je o te grozljivem srečevanju in soočanju s posledicami najbolj potuhnjenega, sovražnega in zločinskega zla, kakršnega je osebno spoznal in preživel kot begunec pred genocidom iz Srebrenice, objavil tudi pretresljivo osebno izpovedno knjigo kot srhljivo humano ranljivo in spravljivo osnovo za univerzalen umetniški film o protičloveškem zlu.
    V množičnem zločinu proti Bošnjakom s strani združenih Mladićevih enot JLA ter Miloševićevih in Karađićevih paravojaških enot je lahko prepoznal isto patološko sprevrženo nečloveško podlost in brezmejno sovraštvo, kot ga izpričujejo tudi posmrtni ostanki množičnih morišč in grobišč v Hudi jami (Rovu Barbara).
    Korenine protičloveškega sprevrženega zla so skupne in enako pogubne so tudi posledice; vprašanje pa je, ali smo se sposobni in ali se sploh hočemo in zmoremo iz množičnih zločinov v zgodovini in celo bližnji preteklosti česa naučiti ter se osebno in kot družba etično upreti vsakršnemu sovraštvu in zlu ter izboljšati.

    • Barbarin rov ni v zasavskih rudnikih.

      Zasavski rudniki so bili v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju

      Barbarin rov se nahaja v rudniku Laško v neposreni bližinI samega Laškega, skozi katerega teče Savinja, ki se šele v Zidanem mostu izliva v Savo.

      Res pa je, da so naši rdeče bratje izkoristili podobne jaške tudi v zasavskih rudnikih misleč, da bodo globoko pod zemljo za vse večne čase skrili svoja komunistična zlodela.

      Na Brnici pri Hrastniku še danes stoji kozolec, pod katerim so komunisti do golega slačili svoje žrtve in jih od tam nekaj sto metrov višje zmetali v brezna.

      Poznal sem nekaj junaških mož, ki so se tu obilo spozabili nad nedolžnimi nesrečniki in ki niso uživali srečnega ter mirnega življenja.

      Nič ne kaže, da smo se bližnji preteklosti česa naučiti in da smo se osebno ter kot družba sposobni etično upreti vsakršnemu sovraštvu in zlu ter se zboljšati, kar dokazujejo tudi kolesarski protesti, ki kar vrejo od sovraštva in poveličujejo smrt.

      Da lahko širijo svoje sovraštvo, jih mora varovati celo policija, namesto da bi jih razgnala in v kali zatrla.

  2. Vsa ta grozodejstva, ki so povzročila genocid nad Slovenci, je povzročila komunistična ideologija, ki še danes rovari po Sloveniji in spodbuja sovraštvo, nasilje in poboje.

    Zato smo dolžni podpreti tiste, ki opozarjajo, da je treba temu storiti konec in stopiti na civilizacijsko in plemenito pot razvoja.

    Privoščimo to nam in zanamcem.

  3. Vsako leto, ko so na RTV omenili Srebrenico, so h komentarju dodali še gorostasno laž, da je Srebrenica “največji povojni poboj” v Evropi.
    Letos pri poročilih o Srebrenici tega niso omenili, pač pa so isto laž napisali na ekrane naših televizorjev.

    Daleč največji povojni poboj po vojni se je po nalogu partije in Tita godil v Sloveniji, za njim je ostalo na stotine morišč in čez sto tisoč pobitih uniformiranih in civilnih oseb, žensk in otrok. Naročnike pomorov še danes častijo in slavijo, Srebrenico pa za enake zločine na TV hinavsko objokujejo. Vsaj tiho bi bili.

    Po ocenah zgodovinarjev je na celem ozemlju nekdanje Jugoslavije partijski režim med vojno in po njej pobil okoli milijon in pol ljudi.

    • In tovariš Tito, ljubičica bjela, se je zato znašel na častnem desetem mestu seznama najhujših zločincev sveta 20. stoletja.

      Še Hitler je šele na 3.mestu!

      Pa recite, če morete, da nismo prestižno zastopani med tako elitno druščino.

    • Če že omenjaš številke, potem reci, da v globinah slovenske zemlje čaka na povrnitev imena in časti preko 200.000 žrtev rdečega fašizma, od tega kakih 80.000 Slovencev, ki še vedno čakajo na pieteten pogreb.

  4. Debela berta je pač revček. Za njega so ljudje golazen. Samo @debela berta je človek, kot se šika.
    Pobiti ljudje v Sloveniji vseh jugoslovanskih pa tudi drugih narodnosti bodo še dolgo dolgo težili Republiko Slovenijo. Gre za vprašanje kulture. Kulturen narod mrtve pokopava, nekulturen pa jih meče v brezna, jaške in protitankovske jarke. Obenem to tudi pove, kako “kulturno” smo imeli najvišje vodstvo titovine.
    Še ko je bil pogreb najvišjega “kulturnega” moža SFRJ, so se najvišji jugopolitiki delali norca iz prebivalstva Juge in norca iz svetovnih politikov, ki so prišli na “pogreb”.
    No, zdaj sem – med drugim – povedal tudi nekaj o tebi.

      • Za kogar so kar vsi pobiti Hrvati napočez ustaši – od dojenčkov in malih otrok, ki so po deski drseli v Matjaževo jamo, napol odraslih pobitih otrok in mladenk, žensk in drugih civilnih oseb, pa v hrvaško vojsko mobiliziranih domobranov – res mora biti premaknjen, stati na glavi, namesto na nogah!
        Debela berta, res je čas, da prenehaš dihati, revež, sicer se boš od (“ideološkega”) sovraštva še zadušil…

        Povsod so dobri in slabi ljudje, zato je pobijanje brez vsakršne sodbe zločin.

  5. nejo
    **** Zakaj bi to težilo Republiko Slovenijo? Je ona dajala ukaze? Ti dogodki najbolj težijo posamezne revanšiste, ki ne znajo dojeti historizma in časa v katerem se je to žalostno poglavje zgodilo!

    • Igorček – sprenevedavček. Baje se imaš za inteligentnega.
      Aja, mi pa moramo zaradi historizma razumeti komunistična pobijanja, ki so billa povsod, kjer so imeli komunistično revolucijo.
      Lenin je učil, da povsod tam, kjer zatirani delavski razred izbruhne v komunistično revolucijo, MORA biti državljanska vojna.
      Ti pač uživaš posebne jedi. Dober tek!
      Historizem, hi, hi, hi!

      • nejček
        Tudi v demokratičnih državah so po 2. sv. vojni obračunali s kolaboranti! Kolaboracija je od Grka Efialta(Termopile) naprej, najbolj gnusno dejanje, ki ga lahko izvede pripadnik nekega naroda!!!!!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime