Spolne zlorabe v Cerkvi: žrtve, storilci, nedolžno obtoženi in vsi vmes …
POSLUŠAJ ČLANEK
V preteklih tednih ima slovenska katoliška javnost vsak teden na mizi (ali bolje ekranu), pravi pingpong na temo spolnih zlorab v slovenski Cerkvi. Priča smo podajanju žogice med tistimi, ki se z vso gorečnostjo zavzemajo za žrtve in tistimi, ki se jim zdi, da so prvi preveč vehementni in da bi bilo potrebno dati v nižjo prestavo… Potem zelo radi vskočijo še taki, ki bi vse, kar diši po Cerkvi najraje pribili na križ in pa seveda tudi taki, ki ne morejo verjeti, da bi tisti prijazni in karizmatični gospod lahko kaj takega storil in so prepričani, da gre za gonjo proti duhovnikom …
Oglašajo se eminentne glave, oglašajo se predstavnik CI Dovolj.je, oglašajo se opogumljene žrtve, oglašajo se obsojeni, ki trdijo, da so skoraj vse obtožbe lažne, oglašajo se verniki, ki navijajo za eno ali drugo stran…
Kaj naj si ob vsem tem misli povprečen katoličan? Kje naj najde smernice za svoja stališča?
Že od drugega vatikanskega koncila poslušamo, da moramo laiki zavzeti bolj aktivno vlogo v Cerkvi. No, če realno pogledamo, res ne rabimo ravno doktorata iz teologije, da odpremo in preberemo, kaj o tej temi piše v temelju krščanske vere-Svetem pismu.
Jezus je v evangelijih dal, glede situacije, ki smo ji trenutno priča v slovenski Cerkvi, dve na nadvse jasni smernici, ki ju ne bi smeli prezreti.
Prvič: »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. (Mr 9,42).
Drugič: Kadar vas bodo vlačili pred shodnice, pred vladarje in oblasti, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči.«(Lk 12,11)
in
Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili.(Mt 5,11)
Za razlago verjetno ne rabimo profesure na TEOF, zgolj ščepec razuma in Svetega duha…
V prvem primeru je Jezus nedvoumen, tako glede teže prestopka kot glede kazni, v drugem pa miri krivično prizadetega, da naj ne skrbi, ampak prepusti sodbo v božje roke…
…če pa pred sodiščem ni po krivici, pa zanj velja prvi odlomek (o mlinskem kamnu). Po priznanju in kesanju pa tudi kakšen o Božjem usmiljenju in spreobrnjenju.
Smernice sodobne Cerkve so nadvse jasne. Papež podaja zelo jasna, pisna in ustna, navodila, da je potrebno opustiti obrambno držo in dati v vseh pogledih prednost žrtvam, kaznovati storilce spolnih zlorab in preprečiti nove žrtve. Toleranca do spolnih zlorab je ničelna, konec je prikrivanja in pometanja pod preprogo. Da je potrebno pozvati žrtve k prijavi in jim ponuditi vso podporo.
Je torej bolj krščansko in moralno braniti dobro ime duhovnika, ki je ovaden (po krivici ali pravici) za spolno zlorabo kot pa dati glas in podporo žrtvam, ki so se opogumile (tudi ob pomoči CI Dovolj.je) in spregovorile ter se soočiti s svojim delom odgovornosti zaradi ne-ukrepanja?
Slovenska Cerkev v zadnjih tednih v javnosti resnično ne daje vtisa, da bi ji bilo mar za žrtve. Ne za te, ki so že niti za tiste, ki morda zaradi njenega ne-ukrepanja, še bodo. Daje pa vtis, da ji je mar za lasten ugled in samozadostnost.
Slišati je veliko besed, izmikanja, pozivov k previdnosti in uvidevnosti do obtoženih, iz katerih pa ne veje želja po očiščenju, pač pa po obrambi ugleda Cerkve. Tukaj lahko rečemo, da imata tako iniciativa kot cerkveni dostojanstveniki sicer isti cilj. Le da si njegovo uresničitev predstavljajo vsak po svoje. Eni z resno revizijo, drugi pa s tiščanjem glave v pesek.
Če pogledamo povsem konkretno: je v slovenski Cerkvi več po krivem obtoženih duhovnikov za spolno zlorabo ali več žrtev spolnih zlorab duhovnikov, ki so bile pometene pod preprogo ali zaradi takšnega odnosa sploh nikoli niso prišle na dan? Kdo torej resnično potrebuje več zaščite in uvidevnosti?
Če smo realni, so vsi obtoženi nedolžni-če vprašamo njih (in to ne samo na področju spolnih zlorab). Tudi, če jim je materialno dokazano, imajo svoje razloge, zakaj niso krivi. Tudi stroka potrjuje, da imajo mnogi storilci spolnih zlorab dvojno osebnost in so zelo vešči manipuliranja. Zato so razna mnenja nekaterih, da pa mi tega gospoda dobro poznamo, je tako svetniški in pobožen, da kaj takega ne bi nikoli storil, naivna in precej neumna. Mnenja sobratov duhovnikov in predstojnikov, ki javno izražajo dvom v žrtve in zagovarjajo storilce, pa povsem neprimerna. Vsekakor bolj neprimerna kot zagovarjanje žrtev in dvom v domnevne storilce (ki jih večinoma bremeni večje število prijav).
Iz cerkvenih vrst je neredko slišati, da gre za linč na duhovnike…
Hm… katere natančno? Na tiste, ki so samo obtoženi in jim krivda pravno še ni dokazana? Ali na tiste, ki so pravnomočno obsojeni, pa trdijo, da po krivici?
Ali na tiste, ki imajo številne ovadbe, njihovi predstojniki pa so jih leta pometali pod preprogo? Je mogoče med javno objavljenimi imeni, ki so prišli na dan v zadnjem času, kateri takšen, o katerem niso cerkveni krogi, že veliko preden je sploh nastala kakršnakoli iniciativa, vedeli večino tega, kar se mu danes očita?
Ne gre za linč na duhovnike, niti na tiste ne, ki so dokazano krivi spolne zlorabe otrok. Nihče jih ne pribija na križ (pustimo primitivne spletne komentatorje), nihče ne trdi, da niso sicer storili nič dobrega v svojem duhovništvu. Tudi jim nihče ne zapira vrat Cerkve, še manj Božjega usmiljenja (to niti ni v pristojnosti nobenega smrtnika)…
Tudi nihče ne pričakuje, da je treba storilca pastoralno »umoriti«, čeprav se je po nauku Cerkve s spolno zlorabo otroka sam izobčil iz Cerkve. Bog deluje (kaj drugega mu v tem našem svetu niti ne preostane) tudi po grešnikih. (Odlično delovno mesto za »rehabilitirane« duhovnike bi bila, recimo, pastorala starejših. Potrebe tukaj so velike, skušnjave majhne, možnosti za pokoro in spreobrnjenje, v vsakodnevnem ponižnem služenju ubogim, pa nezanemarljive).
Normalno pa je, da se zahteva in pričakuje, da tisti, ki je drugemu storil zlo (kar spolna zloraba vedno je), to po svojih najboljših močeh poizkuša popraviti. Ker se storilci spolnih zlorab običajno ne čutijo krive oz. krivdo pripišejo žrtvam, je prav, da to od njih zahteva njihova mati in delodajalka-Cerkev.
Le ta mora storilcu, ki ima, zaradi česarkoli že, sprevržena spolna nagnjenja, ki jih očitno ne zmore nadzirati (zakaj je tako, je druga tema), tudi preprečiti stik s potencialnimi in že obstoječimi žrtvami.
Ali so to res previsoka pričakovanja?
Čas je zrel. Žrtve so in morajo biti na prednostni cesti. Ostali smo na stranski! Tudi ugled Cerkve je tam. Prav tako osebni ugled kogarkoli. Usmerjevalec prometa je Kristus in on kaže vsem, ki zaradi svojih osebnih razlogov in projekcij poizkušajo ščititi storilce ter utišati prizadete, znak stop. Ni važno, kdo stoji ob cesti in škodoželjno ali uvidevno poroča o vsem (naj bo Kanal A, Mladina ali Družina). To je povsem postranskega pomena. Prednostna cesta je rezervirana za žrtve!
Bog nam daj pastirjev, ki ne bodo ravnali kot vase zagledani redarji in vozila, ki je na nujni vožnji ustavljali in usmerjali na stransko cesto, ker se jim zdi, da je malo prehitro in mu mogoče ne sveti žarnica.
Bog nam daj pastirjev, ki bodo sprevideli veliko poslanstvo Cerkve, da potem, ko razčisti v svojih vrstah, odigra ključno vlogo pri tem, da vse oblike spolnih (in drugih) zlorab najmanjših za vedno izginejo iz obličja Zemlje!
Oglašajo se eminentne glave, oglašajo se predstavnik CI Dovolj.je, oglašajo se opogumljene žrtve, oglašajo se obsojeni, ki trdijo, da so skoraj vse obtožbe lažne, oglašajo se verniki, ki navijajo za eno ali drugo stran…
Kaj naj si ob vsem tem misli povprečen katoličan? Kje naj najde smernice za svoja stališča?
Že od drugega vatikanskega koncila poslušamo, da moramo laiki zavzeti bolj aktivno vlogo v Cerkvi. No, če realno pogledamo, res ne rabimo ravno doktorata iz teologije, da odpremo in preberemo, kaj o tej temi piše v temelju krščanske vere-Svetem pismu.
Smernice Svetega pisma: »mlinski kamen« in »vlačili vas bodo po sodiščih«
Jezus je v evangelijih dal, glede situacije, ki smo ji trenutno priča v slovenski Cerkvi, dve na nadvse jasni smernici, ki ju ne bi smeli prezreti.
Prvič: »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. (Mr 9,42).
Drugič: Kadar vas bodo vlačili pred shodnice, pred vladarje in oblasti, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči.«(Lk 12,11)
in
Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili.(Mt 5,11)
Za razlago verjetno ne rabimo profesure na TEOF, zgolj ščepec razuma in Svetega duha…
V prvem primeru je Jezus nedvoumen, tako glede teže prestopka kot glede kazni, v drugem pa miri krivično prizadetega, da naj ne skrbi, ampak prepusti sodbo v božje roke…
…če pa pred sodiščem ni po krivici, pa zanj velja prvi odlomek (o mlinskem kamnu). Po priznanju in kesanju pa tudi kakšen o Božjem usmiljenju in spreobrnjenju.
Smernice Cerkve: opustitev obrambne drže in prednost žrtvam
Smernice sodobne Cerkve so nadvse jasne. Papež podaja zelo jasna, pisna in ustna, navodila, da je potrebno opustiti obrambno držo in dati v vseh pogledih prednost žrtvam, kaznovati storilce spolnih zlorab in preprečiti nove žrtve. Toleranca do spolnih zlorab je ničelna, konec je prikrivanja in pometanja pod preprogo. Da je potrebno pozvati žrtve k prijavi in jim ponuditi vso podporo.
Slovenska Cerkev v zadnjih tednih v javnosti resnično ne daje vtisa, da bi ji bilo mar za žrtve.
Kako torej?
Je torej bolj krščansko in moralno braniti dobro ime duhovnika, ki je ovaden (po krivici ali pravici) za spolno zlorabo kot pa dati glas in podporo žrtvam, ki so se opogumile (tudi ob pomoči CI Dovolj.je) in spregovorile ter se soočiti s svojim delom odgovornosti zaradi ne-ukrepanja?
Slovenska Cerkev v zadnjih tednih v javnosti resnično ne daje vtisa, da bi ji bilo mar za žrtve. Ne za te, ki so že niti za tiste, ki morda zaradi njenega ne-ukrepanja, še bodo. Daje pa vtis, da ji je mar za lasten ugled in samozadostnost.
Slišati je veliko besed, izmikanja, pozivov k previdnosti in uvidevnosti do obtoženih, iz katerih pa ne veje želja po očiščenju, pač pa po obrambi ugleda Cerkve. Tukaj lahko rečemo, da imata tako iniciativa kot cerkveni dostojanstveniki sicer isti cilj. Le da si njegovo uresničitev predstavljajo vsak po svoje. Eni z resno revizijo, drugi pa s tiščanjem glave v pesek.
Če pogledamo povsem konkretno: je v slovenski Cerkvi več po krivem obtoženih duhovnikov za spolno zlorabo ali več žrtev spolnih zlorab duhovnikov, ki so bile pometene pod preprogo ali zaradi takšnega odnosa sploh nikoli niso prišle na dan? Kdo torej resnično potrebuje več zaščite in uvidevnosti?
Če smo realni, so vsi obtoženi nedolžni-če vprašamo njih (in to ne samo na področju spolnih zlorab). Tudi, če jim je materialno dokazano, imajo svoje razloge, zakaj niso krivi. Tudi stroka potrjuje, da imajo mnogi storilci spolnih zlorab dvojno osebnost in so zelo vešči manipuliranja. Zato so razna mnenja nekaterih, da pa mi tega gospoda dobro poznamo, je tako svetniški in pobožen, da kaj takega ne bi nikoli storil, naivna in precej neumna. Mnenja sobratov duhovnikov in predstojnikov, ki javno izražajo dvom v žrtve in zagovarjajo storilce, pa povsem neprimerna. Vsekakor bolj neprimerna kot zagovarjanje žrtev in dvom v domnevne storilce (ki jih večinoma bremeni večje število prijav).
Odlično delovno mesto za »rehabilitirane« duhovnike bi bila, recimo, pastorala starejših. Potrebe tukaj so velike, skušnjave majhne, možnosti za pokoro in spreobrnjenje, v vsakodnevnem ponižnem služenju ubogim, pa nezanemarljive
Linč na duhovnike?
Iz cerkvenih vrst je neredko slišati, da gre za linč na duhovnike…
Hm… katere natančno? Na tiste, ki so samo obtoženi in jim krivda pravno še ni dokazana? Ali na tiste, ki so pravnomočno obsojeni, pa trdijo, da po krivici?
Ali na tiste, ki imajo številne ovadbe, njihovi predstojniki pa so jih leta pometali pod preprogo? Je mogoče med javno objavljenimi imeni, ki so prišli na dan v zadnjem času, kateri takšen, o katerem niso cerkveni krogi, že veliko preden je sploh nastala kakršnakoli iniciativa, vedeli večino tega, kar se mu danes očita?
Ne gre za linč na duhovnike, niti na tiste ne, ki so dokazano krivi spolne zlorabe otrok. Nihče jih ne pribija na križ (pustimo primitivne spletne komentatorje), nihče ne trdi, da niso sicer storili nič dobrega v svojem duhovništvu. Tudi jim nihče ne zapira vrat Cerkve, še manj Božjega usmiljenja (to niti ni v pristojnosti nobenega smrtnika)…
Tudi nihče ne pričakuje, da je treba storilca pastoralno »umoriti«, čeprav se je po nauku Cerkve s spolno zlorabo otroka sam izobčil iz Cerkve. Bog deluje (kaj drugega mu v tem našem svetu niti ne preostane) tudi po grešnikih. (Odlično delovno mesto za »rehabilitirane« duhovnike bi bila, recimo, pastorala starejših. Potrebe tukaj so velike, skušnjave majhne, možnosti za pokoro in spreobrnjenje, v vsakodnevnem ponižnem služenju ubogim, pa nezanemarljive).
Normalno pa je, da se zahteva in pričakuje, da tisti, ki je drugemu storil zlo (kar spolna zloraba vedno je), to po svojih najboljših močeh poizkuša popraviti. Ker se storilci spolnih zlorab običajno ne čutijo krive oz. krivdo pripišejo žrtvam, je prav, da to od njih zahteva njihova mati in delodajalka-Cerkev.
Le ta mora storilcu, ki ima, zaradi česarkoli že, sprevržena spolna nagnjenja, ki jih očitno ne zmore nadzirati (zakaj je tako, je druga tema), tudi preprečiti stik s potencialnimi in že obstoječimi žrtvami.
Ali so to res previsoka pričakovanja?
Žrtve so na prednostni cesti!
Čas je zrel. Žrtve so in morajo biti na prednostni cesti. Ostali smo na stranski! Tudi ugled Cerkve je tam. Prav tako osebni ugled kogarkoli. Usmerjevalec prometa je Kristus in on kaže vsem, ki zaradi svojih osebnih razlogov in projekcij poizkušajo ščititi storilce ter utišati prizadete, znak stop. Ni važno, kdo stoji ob cesti in škodoželjno ali uvidevno poroča o vsem (naj bo Kanal A, Mladina ali Družina). To je povsem postranskega pomena. Prednostna cesta je rezervirana za žrtve!
Bog nam daj pastirjev, ki ne bodo ravnali kot vase zagledani redarji in vozila, ki je na nujni vožnji ustavljali in usmerjali na stransko cesto, ker se jim zdi, da je malo prehitro in mu mogoče ne sveti žarnica.
Bog nam daj pastirjev, ki bodo sprevideli veliko poslanstvo Cerkve, da potem, ko razčisti v svojih vrstah, odigra ključno vlogo pri tem, da vse oblike spolnih (in drugih) zlorab najmanjših za vedno izginejo iz obličja Zemlje!
Povezani članki
Zadnje objave
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
17 komentarjev
Kraševka
mala slovenka, res je tako.
Kraševka
S. kremeniti 12,24
Jaz to vidim, kot dopolnilo - Nove 24.
MEFISTO
Kaj vidiš kot dopolnilo NOVE24TV? Tam odpirajo razprave o žgočih problemih, vse drugača kot na Domovini.
BARBARA RAKUN
Nikakor ni Domovina dopolnitev NOve 24tv, to je grozno razmišljanje. Nova24tv je strankarska tv, z veliko predsodki itd.
jozeveli
O kakšnih žgočih problemih? Žgoči problemi v tej državi so umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni in raka, staranje prebivalstva, padec natalitete, pomanjkanje delovne sile, prekomerno potrošništvo. Nisem še videl, da bi se pri NOVA24TV (ali pri kakršnemkoli drugem mediju) resno s tem uklvarjali. NOVA24 se ukvarja samo z nabijanjem o migrantih, titu in jugoslaviji in poveličevanjem tovartiša Janeza. Levičarski mediji nabijajo o Janši in desničarjih. Vsi isti, nacija pa propada.
IgorP
BARBARA Novinarjev ni treba hvaliti, oni se lahko "hvalijo" s svojimi teksti!!!!
BARBARA RAKUN
Andreja, tudi tokrat pohvalno in odlično, kar ste napisali. Kar tako naprej, brez strahu, saj je treba slediti resnici.
Zelo rahločutno ste napisali, da morajo biti žrtve na prvem mestu. In točno tako mora biti.
IgorP
BARBARA Kje pa ti vidiš pod to novico komentar od Andreje?????
BARBARA RAKUN
Se vidi, Igor, da komentiraš, brez da bi vedel in prebral, kdo piše, kaj piše. No takih je ogromno po portalih.
MEFISTO
Če slediš Domovini, lahko prideš do zaključka, da bo Slovenija Indija Koromandija, čim portal opravi z duhovniško pedofiljo.
Drugih problemov in težav ni ali pa so tako minorni, da niso vredni omembe.
Ob takem stanju stvari bi moral biti slovenski narod srečen če mu sicer po bližnjici ne bi pretilo izumrtje.
Večkrat se vprašam, čigava je Domovina in komu služi s svojo uredniško politiko.
baubau
Ja,Kremeniti,jaz tudi...
BARBARA RAKUN
Domovina je samosvoja, ne sledi nikomur, razen svojim ciljem, resnici, se vidi, da pišejo mladi, ki imajo energijo in čut za ljudi. Tak medij rabimo krvavo!
Mateja Kropec Šega
Tisti duhovniki, ki imajo maslo na glavi, delajo škodo, neopisljivo škodo, vsem ostalim, krasnim duhovnikom. In vsem nam, ki smo del Cerkve.
Bolje bi bilo, da imamo 5 dobrih, kot 100 slabih. Naj se zadeve že enkrat sčistijo. Sita sem tega, da v javnosti veljam za del umazane in pokvarjene Cerkve, ko pa globoko vem, da mi je Cerkev na mnogih področjih mama. In ta Cerkev je tista, ki mora prosperirat. Ono prvo je pa treba brez milosti postavit na mesto, ki ji gre.
Nimam pojma, kakšen procent je problematičnih. Vem pa, da je nekaj svetih.
Kraševka
Slovencsm ob 8.57
Pridružujem se vašemu mnenju.
Po eni strani razumem Cerkev, ker je bila močno ranjena leta 1945, zaradi komunizma, ki je zelo preganjal Kristjane in duhovnike. Ta bojazen ponovnega preganjanja "kar počez", je verjetno kriva, da se določeni prekrški "pometejo pod preprogo".
Tako, kot se zdravi ALKOHOLIKE. IGRALCE na srečo, bi morali tudi PEDOFILE, ker se sami verjetno ne morejo rešiti iz tega kroga ZLA. To ne velja samo za duhovnike, ampak za vse poklice in posameznike, ki so k temu nagnjeni.
Toda, mislim, da bi bilo bolje, da duhovnika, ki sumijo, da je nagnjen k pedofiliji, umaknejo na tako delovno mesto, kjer nima stika z otroki. Jaz misli, da je pedofilija BOLEZEN in je storilec v določenih trenutkih nerazsoden. Prav je, da to prizna, Lahko ima v sebi druge vrline, ki bi jih lahko razdajal ljudem, toda daleč od mladostnikov.
Cerkev vsak GREH odpusti. Celo ubijalec dobi odvezo s stavkom: "Pojdi in ne greši več"! Prav pri tem grehu včasih pomislim, kako cerkev odpusti vse grehe, razen LOČITVE ne, ker se verna oseba ne more ponovno POROČITI. Pozman kar nekaj katolikov, ki so se prav zaradi razveze oddaljili od Cerkve. Tudi to je krivo, da je vedno več cerkev praznih, kajti ločitev je vedno več. Tudi ta zakon, bo morala Cerkev "premleti".
BARBARA RAKUN
Oprosti, kraševka, pedofilija je vrsta psihopatije in je za moje pojme neozdravljiva. Pedofili so manipulanti, točno vedo, na koga se morajo spraviti, da jim pokažejo svojo moč in jih utišajo. Pedofili so kot serijski morilci, z dvojno ali več osebnostmi. Zanimivo, v širši družbi se znajo lepo obnašati (tako kot Andreja piše v prispevku), za ljudi zelo "dobri" itd, kako je možno potem, da s Primerjava z nasilnežem je na pravem mestu. Kako je možno, da je mož tako dober v službi, ne pije, ima veliko prijateljev, po možnosti prostovoljec, zalaga z denarjem, za štirimi stenami pa na polno tolče po ženi, otrocih itd. Zato ker dobro vedo, da s takim obnašanjem v širši družbi ne bi daleč prišli, zato pa se spravijo na šibkejše od sebe. In to je najbolj pomembno pri vseh spolnih deliktih (posilstva odraslih, otrok, spolne zlorabe vseh vrst) in vsem vrstam nasilja. Moč in oblast in ustrahovanje, grožnje, prisila itd. Zato žrtev ne more/ne sme nositi nobene krivde za povzročena dejanja.
miha.curk
Čisto logično je, zakaj se stvari hitreje ne začnejo premikat.. Glede na to da se za zlorabe v večini primerov ve že leta, če ne desetletja, je poleg zlorabiteljev v čorbo umešanih tudi veliko nadrejenih, ker niso ukrepali. Tako ne gre samo za obsodbo storilcev, ki bi bila mogoče še nekako lažja. Gre za to, da bi posledično morali sankcionirati tudi precejšnje število odgovornih, ki so za problem vedeli, pa o njem niso nič naredili.
Kako smo v Cerkvi revni, da ne zmoremo malo več ponižnosti in vere, da bo Bog vse uredil tako da bo prav! To se kaže od tega, da, čeprav je duhovnikov čisto premalo in zaradi tekanja od podružnice do podružnice sploh ne morejo resno delati, nismo sposobni korenito zmanjšat števila župnij ker "kaj bodo pa rekli ljudje"; pa tudi do tega da nismo sposobni odkrito priznati, da ja, zlorabe so se dogajale, ukrepali smo na tak in tak način, kot smo mislili da bo najbolje, pa vendar se je izkazalo da ni bilo dobro, za kar nam je iskreno žal. Od škofov in predstojnikov bi kot od avtoritete pričakoval precej več prevzemanja odgovornosti in akcije. Saj so tukaj zato, da nas vodijo, pa četudi se jim kdaj zalomi, ne zato da se opravičujejo da nič ne naredijo, ker si ne upajo, ker spet, "kaj bodo pa rekli ljudje". Se je Jezus kdaj spraševal kaj bodo rekli ljudje? Pa nihče ne pričakuje od njih da bodo popolni! Saj še prvi papež, apostol Peter, je bil poln napak, konec koncev je 3x zatajil Jezusa... Se je pa vedno znal pokesati in se prepustiti Jezusovemu odpuščanju.
V našo sredo se je pa že od osnovne šole naprej prikradla miselnost, da bolje da nič ne narediš kot da bi se zmotil. Kakšna zmota! Če nič ne narediš si na mestu, stagniraš, če pa poskušaš, ti pa na koncu vedno uspe, sploh če imaš na svoji strani Boga.
Vsem nam kristjanom želim malo več samozavesti, predvsem pa poguma, da bi si upali delati stvari, pač po svoji vesti, potem pa vedno prevzeti odgovornost, tuid če se ne bi izkazale za dobre. Očitno premalo zaupamo v moč Svetega Duha, da bi nas vodil v naših dejanjih.
slovenc sm
Cerkev se tega problema boji, ker ve, da obstaja. Na drugi strani ima probleme z majhnim številom duhovnikov in bi vsak tak negativni proces kot negativna kampanja še bolj vplivala na morebitne bodoče odločitve za duhovnike. Razumem obe strani.
Je pa dejstvo, da se mora vsak človek ali organizacija z grehom soočiti neposredno. Če kdo tega osebno ne zmore, naj se ga izloči iz Cerkve kot organizacije in naj se potem sam sooči s civilnimi sodišči.
Je pa vsako očiščenje težko, ponižujoče, stresno, ... Tako za žrtev, ki ima zaradi teh dejanj travme, določene poglede na Cerkev, itd. in bi ji vsekakor priznanje in prošnja za odpuščanje na drugi strani dala možnost za nov začetek. Kot za storilca, ki je storil velik greh nad drugim človekom in se nujno mora s tem soočiti saj drugače zanj rešitve ni.
Težko je pisati in govoriti o teh stvareh, ki res bolijo. Še nas zunanje opazovalce. Molimo za žrtve, da bi našli pot iz te travme ter zaživeli normalno življenje in za storilce, da bi se soočili z dejanjem in našli milost pri Bogu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.