Spodleteli manever z "izjavo neodvisnih institucij", ki bi lahko bila politična dota Tomaža Vesela

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Več državnih institucij nam je potrdilo, da so seznanjeni z izjavo, ki se pripravlja v ozadju in v kateri bi predstojniki neodvisnih institucij v Republiki Sloveniji javnost opozorili pred "ponavljajočimi se pritiski politike" ter "poskusi rušenja demokratične ravni, ki neodvisnim institucijam otežujejo korektno opravljanje pooblastil in rušijo dolgo grajen ugled."

Nosilec zbiranja podpisov naj bi bil predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, za katerega Bojan Požar danes piše, da naj bi bil dokončno izbran za novi politični obraz levice. Prav Požar pa je na Twitterju prvi razkril dokument, ki nastaja v ozadju. 

"Predstojniki neodvisnih institucij v Republiki Sloveniji z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se v zadnjem obdobju na naše institucije izvajajo ponavljajoči se pritiski politike, ki se odražajo v neposrednih ter pogosto koordiniranih napadih preko medijev in socialnih omrežij," se začenja dokument, pod katerega se minule dni zbirajo podpisi predstojnikov državnih institucij kot so Računsko sodišče, KPK, Ustavno sodišče, Informacijska pooblaščenka, varuh človekovih pravic ...

(Bodoči) podpisniki se zavedajo okoliščin epidemije, ki terja prekomerne napore vseh odločevalcev, a je ne glede na to po njihovo mogoče opaziti številne poskuse rušenja demokratične ravni, ki neodvisnim institucijam otežujejo korektno opravljanje pooblastil in rušijo dolgo grajen ugled.

V nadaljevanju izpostavljajo svojo vlogo kot nadzornikov oblasti, pri čemer je odgovornost politikov, da jih ščitijo kot ključne gradnike pravnega reda. "Politika ustavnih pravic in samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki bdimo nad njimi, ne more in ne sme dojemati kot nujno zlo, ampak kot civilizacijsko pridobitev," nadaljujejo. Ter dodajajo, da "nedostojne, nekorektne, interesno motivirane in predvsem neutemeljene kritike lahko zamajajo temelje demokracije, kar je skrajno nevarno početje z negativnimi dolgoročnimi učinki."

Iz izjave predstojnikov neodvisnih institucij: "Podpisniki skupne izjave se zavedamo, da odločitve, ki jih sprejemamo, pogosto naletijo na nestrinjanje obravnavanih posameznikov ali skupin. Naše odločitve so argumentirane in pravno podprte ne glede na morebitne politične posledice, zato je pavšalno zavračanje ali neupoštevanje odločitev, kot tudi očitanje političnega delovanja izrazito neodgovorno, še zlasti, če je pospremljeno z nedostojno kulturo javnega izražanja mnenj."


Podpisniki so prepričani, da smo prišli do točke, ki predstavlja skrajni trenutek za dvig standarda komuniciranja in sodelovanja v državi. S skupno izjavo želijo vplivati na izboljšanje stanja po načelu zgledovanja od zgoraj navzdol, kar lahko močno vpliva na ravnanje ljudi ter njihovo zaupanje v javne institucije.

Zato: "Ob prihajajoči obletnici dneva državnosti javno pozivamo celoten politični prostor, da sledi že doseženim vrednotam in težnjam k razvoju demokracije v Republiki Sloveniji. Potrebno je umiriti razmere in zagotavljati spoštovanje do institucij, ki predstavljajo imunski sistem države."

V zaključku izražajo ponos nad svojim dosedanjim delom, ki ga bodo opravljali tudi v prihodnje. "Potrebno pa bo zagotoviti pogoje dela, ki bodo povezovalni in konstruktivni ter bodo učinkovito varovali temeljne pravice, ki so zapisane v Ustavi Republike Slovenije."

Ustavno sodišče ne bo podpisalo, drugi se z izjavo strinjajo


Na inštitucije, ki so navedene v glavi dopisa, smo se obrnili z vprašanjem, ali so z njim seznanjeni in kako se opredeljujejo do zapisanega.

Tako iz Računskega sodišča kot KPK, urada informacijske pooblaščenke, varuha človekovih pravic in Ustavnega sodišča so nam potrdili, da so z izjavo seznanjeni.

Medtem ko so iz Ustavnega sodišče sporočili, da se k tej ali podobni izjavi ne bodo pridružili, so iz drugih institucij izrazili načelno strinjanje z vsebino izjave.

Z Računskega sodišča so sporočili, da izjavo vsebinsko podpirajo, saj je po njihovem mnenju "razumna in potrebna ter sestavljena v primernem času." 

"Z dokumentom, ki ga omenjate, sem seznanjen. Glede na to, da je javno objavljen, za njegovo podpisovanje ne vidim potrebe," pa je sporočil varuh človekovih pravic, Peter Svetina. Hkrati je opozoril na kulturo strpnosti, sprejemanja, vključevanja in kulturo medsebojne - dostojne komunikacije. "Da pa ne bi zašli še v krizo vrednot, sta na vseh področjih nujni aktivna dvosmerna komunikacija in dialog, ki pa ga močno pogrešam," je dodal. Izpostavil je tudi nepogrešljivo vlogo navedenih institucij za delovanje sodobne države ter družbeno odgovorne skupnosti. 

Iz urada informacijske pooblaščenke so sporočili, "vsebinsko nestrinjanje s predlogom osnutka ni možno," saj gre za "zavzemanje za temeljne človekove pravice in poziv k medsebojnem spoštovanju ter kulturi dialoga".

In prav opozarjanje na nujnost spoštovanja temeljnih človekovih pravic in krepitev pravne države, pomeni osnovno poslanstvo samostojnih in neodvisnih državnih organov, zato so napadi nanje zaradi njihovih strokovnih mnenj in odločitev nedopustni in so daleč od pričakovane kulture dialoga, še pravijo v uradu IP in dodajajo, da so v odprtem pismu na podobne stvari opozorili že lani.

V Komisiji za preprečevanje korupcije so zapisali, da svoje delo opravljajo profesionalno in kakršnekoli pritiske nanj zavračajo. "Prav zato se v tem smislu Komisija z izjavo, ki jo navajate, strinja, saj slednja vsebuje tudi omenjeno stališče."

Za Siol.net je situacijo komentiral tudi Tomaž Vesel. Dejal je, da še ne ve, kdo je podpisal ter da dokument kroži in se oblikuje že teden ali dva. Po njegovi oceni je nezadovoljstvo med državnimi organi veliko, ne toliko zaradi medijev, za katere je normalno, da kritizirajo, temveč politikov, ki napadajo nadzorne institucije.



https://twitter.com/BojanPozar/status/1402174615246577665

KOMENTAR: Rok Čakš
Požar spodnesel letečo preprogo, ki bi Tomaža Vesela ponesla v politiko
Priprava izjave, ki se je med akterji državnih institucij pripravljala v ozadju, in je bila nedvomno mišljena kot velik medijski bum, primerljiv s peticijo 571 v času prve Janševe vlade, je torej preuranjeno ušla v javnost - znova jim je igro pokvaril človek tisočerih virov, Bojan Požar. Na prvo žogo je njeni vsebini, oziroma velikim delom le-te, težko oporekati. Le kdo se ne bi zavzemal za dostojno komunikacijo, spoštovanje in neodvisnost državnih institucij in se ne bi pridružil pozivu celotnemu političnemu prostoru, da "sledi že doseženim vrednotam in težnjam k razvoju demokracije v Republiki Sloveniji." Vsega tega si navsezadnje želimo vsi. A vrag je v podtonu, ki sledi opozicijski politični agendi in je jasno uperjen proti aktualni vladi. Drži, da so predvsem politiki vodilne vladne stranke do teh institucij pogosto javno kritični, a hkrati ne smemo pozabiti, da so predhodno do te vlade praviloma javno kritični tudi predstojniki teh institucij. Do neke mere je to sicer prav - ko gre za nepolitično motiviran nadzor oblasti iz njihove pristojnosti. A težko bi dejali, da vsaj nekatere izmed njih ne zanese preko meje še dopustnega nevmešavanja v aktualno notranjepolitično dogajanje. Kadar se to zgodi, imajo tudi mediji in navsezadnje politiki pravico do javne kritike, dokler seveda odločitve neodvisnih nadzornih organov tudi spoštujejo. In to ta vlada, pogosto s stisnjenimi zobmi in kdaj ob kakšnem sikanju skozi zobe, počne. Sprotno javno negodovanje razumeti kot "ponavljajoče se pritiske" in "koordinirane napade", ki lahko "zamajejo temelje demokracije" pa je čisto pretiravanje in napihovanje situacije s tendenco pripomoči k ustvarjanju konstrukta avtoritarne oblasti, ki si podreja demokratične institucije slovenske družbe. Konstrukta torej, ki ga že od padca Šarčeve vlade, še preden smo dobili novo, desnosredinsko, gradi in razpihuje leva politična in medijska mašinerija. Prav zato ta spretno napisana in izmuzljiva izjava v resnici pomeni še en nesprejemljiv poseg v notranjepolitični spopad s strani predstojnikov nekaterih institucij, ki se jim podobni zdrsi zadnje leto dogajajo vse prepogosto. In ravno nesprejemljivosti konteksta za "neodvisno državno institucijo" so se očitno zavedli na Ustavnem sodišču, od koder so edini jasno sporočili, da njihovega podpisa pod izjavo ne bo. Še posebej ne, ker bi ta lahko bila kaj hitro zlorabljena za tlakovanje poti v politiko Tomaža Vesela, za katerega Bojan Požar danes piše, da je kot Čeferinov varovanec dokončno dobil blagoslov tudi Gregorja Golobiča za prvi obraz nove nove leve stranke, četudi ga je slednji dal s stisnjenimi zobmi. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Umetnost kompromisa. Zdrava (kmečka) pamet. To je še edino, kar nas morda ustavi na poti samouničenja
  • 04. 02. 2024
Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački pa že iščejo pot s potapljajoče se ladje
  • 07. 04. 2024
Jernej Kuntner: "Glavni problem celotnega modernega sveta in tudi Slovenije je v tem, da sredina molči in da so zmerni ljudje tiho."
  • 27. 01. 2024