Spletni lov na čarovnice: na podlagi fotografije s protestov profesorja označili za rasista, čeprav ga tam sploh ni bilo!

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Predstavljajte si, da se nahajate tisoč kilometrov stran od nekega protestnega shoda, ki se je sprevrgel v obračunavanje med skrajnimi skupinami desničarjev in levičarjev, pa vas nekdo "prepozna" na fotografiji ter označi za rasista.

Tvit se viralno razširi in naslednji trenutek vam razjarjene spletne množice grozijo, javno delijo vaš domači naslov in od vašega delodajalca zahtevajo, da vas nemudoma odpusti. 

Slednje se je po pisanju BBC zgodilo profesorju Kylu Quinnu z univerze v Arkansasu, ki so ga "spletni detektivi" z družabnih "identificirali" na fotografiji med protestniki proti odstranitvi kipa generala južnjaške vojske Lee-ja.

In čeprav je večkrat zanikal, da je na fotografiji on, to razgretih spletnih aktivistov ni odvrnilo od tega, da ga skušajo spraviti ob delo in ugled.

Medtem ko se ameriški (in tudi slovenski) mediji ukvarjajo predvsem s tem ali je Donald Trump dovolj odločno obsodil rasistične in neonacistične nasilneže v mestu Charlottesville v Virginiji, in ali je prav, da je v isti koš porinil tudi nasilneže iz vrst levičarskih radikalnih skupin, se na družabnih omrežjih dogaja lov na čarovnice s potencialno izjemno nevarnimi posledicami za demokracijo in človekove pravice.

Ob tovrstnih shodih se je predvsem med spletnimi akterji levo-ideoloških prepričanj začela pojavljati praksa identificiranja udeležencev na podlagi javnih fotografij s shodov, čemur sledi njihovo sramotenje, javno objavljanje njihovih osebnih podatkov ter sprožanje zahtev delodajalcem, da jih odpustijo, češ da gre za "nestrpneže", "rasiste" in podobno.

Seveda brez resne preverbe, če so na fotografiji sploh oni, ali če si s svojo udeležbo na shodu tovrstno etiketo tudi dejansko zaslužijo.

Metoda je sicer poznana iz okolja sodobne Rusije, kjer s pomočjo spletne aplikacije Findface  prepoznavajo in identificirajo udeležence opozicijskih protestov proti Putinu, o čemer smo na Domovini že pisali.

doxxing: kontroverzna objava podrobnosti o anonimnih uporabnikih spletnih omrežij brez njihovega dovoljenja, kar jih potencialno izpostavi nadlegovanju. Doxxing sicer upravljalci družabnih omrežij razglašajo za kršitev pravil, vendar to ne odvrača ljudi od tovrstnega početja.


Ne samo, da je tovrstno početje že samo po sebi generator nestrpnosti in krši številne osnovne človekove pravice, od pravice do zasebnosti, svobode govora, združevanja itd., zgodi se vam lahko, da vas spletni gorečneži zamenjajo z nekom drugim.

Kot se je zgodilo profesorju Kylu Quinnu z univerze v Arkansasu, katerega nesreča je, da je nekoliko preveč podoben udeležencu protesta v Charlottesvillu, katerega fotografija se je znašla na spletu.

Spletni lovec na rasiste, ki na Twitter računu Ja, ti si rasist! objavlja fotografije ljudi s shoda, je objavil tvit, v katerem sprašuje ali kdo prepozna moškega z majico "Arkansas Engineeering"

"Spletni detektivi" so kmalu identificirali tarčo: profesorja Quinna. Fotografija, povezana z njegovim imenom je nemudoma dobila spletni pospešek v obliki 11 tisoč retvitov, pospremljenih z  grožnjami, zmerjanjem, javno objavo njegovega domačega naslova ter pisanju Univerzi v Arkansasu, naj Quinna nemudoma odpusti.

Denimo z zapisi: "@UArkansas, NEMUDOMA ODPUSTITE KYLA P. QUINNA!!!! MED OSEBJEM IMATE ODKRITEGA RASISTA!!! Kakšna univerza zaposluje takšne ljudi?!?" ali "@UArkansas, ODPUSTITE KYLA P. QUINNA! Glede tega ne more biti nobenih pogajanj ali omahovanja!"

vir foto: BBC
vir foto: BBC

Kot bob ob steno: To nisem jaz!!!


Spletno gonjo na njegov račun je, kot piše BBC, v soboto opazil tudi Quinn in nemudoma tvitnil: "Človek na fotografiji nisem jaz. Sem v Fayettevillu v Arkansasu, in ne v Virginiji."

Dan kasneje je preko družabnih omrežij ponovno sporočil: "človek z inženirsko majico iz #Charlottesville nisem jaz. Jaz pokončno podpiram raznoliko okolje na U of A."

A njegovim odzivom navkljub so spletni gorečneži nadaljevali z deljenjem groženj, objavo njegovega domačega naslova in zahtevami, da izgubi službo.

V obupu je poskusil še tretjič:



A njegov tvit je retvitalo le 78 ljudi, mnogo manj od viralne fotografije z obtožbo rasizma na njegov račun.

Profesorja Quinna njegova univerza seveda ni odpustila. Te sreče pa niso imeli nekateri drugi udeleženci protestov, ki so jih javno izpostavili na podoben način. Denimo zaposleni v prodajalni hot-dogov iz Berkleya, ki ga je delodajalec odpustil.

KOMENTAR: Uredništvo
Še eno v seriji zastraševanj drugače mislečih
Zadnje čase se kar vrstijo izjemno nevarni primeri za uveljavljanje pravice do svobode govora in zagotavljanja človeškega dostojanstva, za katere se zdi, da jim osrednji mediji ne namenjajo pozornosti, ki jim priteče. Glede na medijska poročanja o "nacističnem in rasističnem shodu v Charlottesvillu" bi marsikdo podvomil, da je s tovrstnim izpostavljanjem "neonacistov" in "rasistov" res karkoli narobe. A takšno posploševanje je huda napaka, ki je v svojih ekstremih zgodovinsko pripeljala do pravih genocidov nad posameznimi skupinami ljudmi, denimo Judov v nacistični Nemčiji ali žrtev revolucije v komunistični Jugoslaviji. Jasno, da so bili v množici na shodu v Charlottesvillu tudi rasisti in neonacisti, vendar je bil protest prvotno namenjen nasprotovanju umika spomenika v južnih ameriških državah cenjenemu generalu Robertu E. Leeju, sicer vojaškemu vodji poražene strani v ameriški državljanski vojni. Protest je bil prijavljen in s strani oblasti dovoljen in verjetno se ga je kdo udeležil z drugačnimi nameni in prepričanji, kot je širjenje nestrpnosti, nasilja in sovraštva. Res da so bile južne države takrat zagovornice sužnjelastništva, kar naj bi bilo sporno pri Leeju, vendar so zgodovinski vzroki za spopad  ameriškega severa in juga mnogo globlji od tega. Sprejemanje suženjstva, ki je seveda z današnje perspektive povsem nedopustno, pa je potrebno razumeti v kontekstu časa, še posebej če po tem sodimo konkretne osebnosti. Navsezadnje sta bila lastnika sužnjev tudi očeta ZDA George Washington in Thomas Jefferson, pa njunih spomenikov verjetno ne bodo umikali z javnih mest. Kratek izlet v zgodovino je pomemben za razumevanje, da javni lov na čarovnice ni civilizacijsko zgrešen in nevaren zgolj v tem, da lahko grmada doleti napačnega človeka, kot je v primeru Profesorja Quinna, temveč tudi, kadar se tako izpostavlja nekoga, ki se je nekega dogodka dejansko udeležil, brez vednosti, kaj so njegovi resnični motivi. S tem se namreč v najboljšem primeru krati njegova pravica do svobode gibanja in izražanja, v najslabšem pa je žrtev javne diskreditacije z globljimi osebnimi posledicami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki