Vsi vsaj približno normalni in kulturni ljudje smo proti sovražnemu govoru. Vsakega človeka, ki ima v sebi vsaj količkaj dostojanstva, zazebe pri srcu in mu zbudi odpor, ko sliši ali prebere sovražni govor. Ne glede na to, od koga prihaja in komu je namenjen.
Če vam zgornje izjave ne zbudijo odpora, niste ravno biser človeške vrste, kakorkoli obračamo. Tudi če jih sami ne bi izrekli in se le tiho privoščljivo muzate ob njih, ste del problema.
Kaj ni sovražni govor?
Ob aktualnosti sovražnega govora v medijih se vedno znova pojavijo ljudje, ki bolj ali manj posrečeno pojasnjujejo, kaj je in kaj ni sovražni govor. Včasih je mogoče dobiti vtis, da bi radi vzeli v bran tiste, ki sovražni govor širijo, če so slučajno ravno njihove politične barve, vendar imajo običajno dobre argumente in je ob vsesplošnem opletanju s sovražnim govorom potrebno vedno znova pojasnjevati, da žaljiv ali diskreditacijski govor še ni, v tehničnem smislu, nujno sovražen.
Obstaja pa precej konkretna nevarnost, da se nam žaljivke nasprotnikov zdijo čisti sovražni govor, naš sovražni govor čez nasprotnike pa zgolj bolj ali manj posrečene žaljivke. Ali celo resnica. Primer iz bližnje okolice: »Srbe na vrbe!« proti »Bit će mesa, klat ćemo Hrvate!« Skoraj domoljubni vzklik ali grozljiv sovražni govor, ki je imel zelo konkretne posledice. Odvisno, s katere strani gledaš.
Obstaja precej konkretna nevarnost, da se nam žaljivke nasprotnikov zdijo čisti sovražni govor, naš sovražni govor čez nasprotnike pa zgolj bolj ali manj posrečene žaljivke.
Vsi normalni in kulturni ljudje smo proti sovražnemu govoru
In tudi proti nedostojnemu obnašanju, žalitvam, posmehovanju … Seveda so javne osebe bolj izpostavljene in morajo pri komentarjih svojih dejanj ter izgleda pokazati več tolerance. Toda, roko na srce, dostojni ljudje se ne spuščajo na nivo, da bi komentirali zunanji izgled neke osebe, četudi javne, da bi se norčevali iz nje.
Kako je sovražni govor v Sloveniji postal politično vprašanje?
“Sčasoma mi je postalo jasno, da linija, ki ločuje dobro od slabega, ne poteka med državami, družbenimi razredi in ne med političnimi strankami, temveč poteka skozi vsako človeško srce,” je zapisal veliki Aleksander Solženicin, ki je, mimogrede, večino svojega življenja preživel v najbolj trdem komunizmu.
Kako je torej mogoče, da je v majhni državici, ki je živela milo obliko socializma, in to skoraj počitniško, če poslušamo jugonostalgike, nekako uspelo, da je sovražni govor danes domena slovenske desne politične opcije, leva pa je tista, ki je poklicana, da ga sanira? Kako je to mogoče?
Kako je mogoče, da je sovražni govor danes domena slovenske desne politične opcije, leva pa je tista, ki je poklicana, da ga sanira?
Kar sledi je seveda samo poizkus odgovora, ki bo morda pri kom zbudil jezo, upam, da ne sovražnega govora. Razloga sta dva. Prvi je podlaga in posledica drugega, drugi pa vzrok prvega. Začaran krog, po domače.
- Prvi razlog je ta, da marsikomu na desni strani spletnih komentatorjev v resnici nikakor ne bi škodilo, če bi si prebral in upošteval bonton. Lahko stokrat pove resnico, toda tudi resnico lahko poveš na dostojen, in ne žaljiv način. Še posebej žalostno je, da se takšnega nivoja občasno poslužujejo tudi nekateri visoki desni politiki in vplivneži, ki posledično s tem držijo »štango« primitivcem, ki tako dobijo krila. To enostavno ni primerno. Če smo iskreni, moramo priznati, da si levi politiki takšne očitne spodrsljaje le redko privoščijo. Res je, da nam namesto tega zelo lepo in retorično dovršeno lažejo, ampak lažejo na nivoju. Tako imamo na desni strani situacijo, ko »dostojni« desničarji mrzlično iščejo posamične primere primitivnega, sovražnega in nedostojnega govora na levi, pa imajo, roko na srce, precej težje delo kot politični nasprotniki. Ali morda niso hodili v iste šole?
- Drugi razlog je ta, da je leva politična sfera (in to ne samo v Sloveniji) pojem »sovražnega govora« že davno ugrabila za svoje obračunavanje s političnimi nasprotniki. Ker je slovenska desnica tako zaletava in neizkušena, jim z največjim veseljem servira vedno nove sestavine, ki se jih da odlično še malo začiniti in skuhati v »sovražni govor« ter ga servirati državljanom.
Na slabšem smo mi, državljani, saj je označitev neke izjave za sovražni govor politično in ideološko motivirana. Zato globoko sočustvujemo, ko poslušamo prispevek v glavni informativni oddaji, da je nekdo na ulici odrinil in nadrl (že drugič!) ubogo Niko Kovač, ali pa se iz tega grdo norčujemo. Odvisno, na kateri strani smo politično. Noben odziv ni primeren in je umetno spodbujen ter namenjen delitvam. Obenem pa ne vemo nič o zdravnici, ki ji pacienti grozijo s smrtjo. Ne vemo nič o Albanki, na katero je nekdo pljunil. Ne vemo nič o učiteljici, ki ji nekdo »je… mater«, ker ni dala dobre ocene. Ne vemo nič o posiljeni osnovnošolki, ki po grožnjah storilcev – sošolcev, da bodo objavili posnetek posilstva, stori samomor. In nas niti ne zanima.
Leva politična sfera (in to ne samo v Sloveniji) je pojem »sovražnega govora« že davno ugrabila za svoje obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Imamo pa nov strateški svet, ki ga bomo plačevali davkoplačevalci in nas bo učil, kaj je in kaj ni sovražni govor. Ni prvi. Imeli smo že Svet za odziv na sovražni govor. Predsedovala mu je sedanja predsednica države. Njegov član je bil tudi pevec Zlatko Čordić. Vsekakor spadata oba pod drugo točko, ki je bila prej omenjena – pod levičarske manipulacije in politična obračunavanja. Če bi namreč imel kakršenkoli drug namen, bi bila njegova zasedba drugačna. Bolj uravnotežena in sestavljena iz verodostojnih ljudi različnih družbenih in političnih sfer.
Predstavljajte si …
Imamo nek strateški svet ali kakršenkoli svet pravzaprav, v katerem sedijo zmerni in dostojanstveni ljudje različnih političnih, družbenih in verskih prepričanj. Se spoštujejo, sodelujejo in iščejo najboljše rešitve za najrazličnejša vprašanja v dobro državljanov. Je to res znanstvena fantastika in koliko tranzicijskih let bo moralo še preteči, da se bomo temu vsaj približali?
Gospa Andreja,
se ar strinjam z ugotovitvami proti koncu vašega razmišljanja: “Leva politična sfera (in to ne samo v Sloveniji) je pojem »sovražnega govora« že davno ugrabila za svoje obračunavanje s političnimi nasprotniki.”
In to je tudi bistvo sovražnega govora: orodje v ohranjanju oblasti. Vsaka kritika oblasti je razglašena za sovražni govor in kritik mora končati v prevzgojnem taborišču.
Alojzij je vzorčni predstavnik politikantskega pristopa, ki bi si iz celote vzel le tisto kar ustreza njegovemu pohabljenemu miselnemu vzorcu. Z zadnjim ne mislim nič slabega, le to, da je razumen miselni vzorec kompleksen analitični pristop, z najširšimi povezavami in vzročno-posledičnimi razmerji. Komentatorju bi toplo priporočil, da zbrano prebere in akceptira tisto, kar je avtorica zapisa navedla pod Ad 1.
Vredno razmisleka in upoštevanja. In smo spet pri “krilaticah”, pri tem, kje in kako nastajajo. Ni treba biti posebej analitičen, da je v medijih prav večkrat omenjena TV postaja tista, ki širi in vzpodbuja t.i. sovražni govor (sam sem štejem tudi zmerjaško-pljuvaškega in osebno žaljivega). In ta je nalezljiv (bolj kot covid ali gripa), ta se seli in, na žalost, prežema portalske scene. Razmah temu pa smo, kar spomnimo se, doživeli s žaljivimi “čivki” enega izmed naših vidnih politikov.
Da se Johan ( tudi Johann in fon johan) ne bi preveč svetil kot biser na črni podlagi, bi kazalo objaviti nekaj njegovih najbolj “mastnih” komentarjev, ki jih objavlja na drugih portalih, s katerimi se uvršča med najbolj primitivne avtorje.
“Alojzij je vzorčni predstavnik politikantskega pristopa, ki bi si iz celote vzel le tisto kar ustreza njegovemu pohabljenemu miselnemu vzorcu.”
Osebno sem prepričan, da je Johan “vzorčni predstavnik politikantskega pristopa, ki bi si iz celote vzel le tisto kar ustreza njegovemu pohabljenemu miselnemu vzorcu”
Gre za tipičnega “skrajno levičarskega soldata”. Vse več jih je
Ker v državah EU zaenkrat še vlada vsaj bleda demokracija in so zakoni po večini napisani tako, da nasprotnika, ki ugovarja politiki in dejanjem kulturnih marksistov, oziroma skrajnih levičarjev, ne moreš kar likvidirati, so si ogabni levičarji izmislili pregon sovražnega govora, ki je okarakteriziran tako, da je sovražni govor vse, kar vsaj potencialno predstavlja kritiko levičarskega enoumja, tudi grd pogled, če vidiš nekaj grdega, je sovražno dejanje. Levičarjem je za razliko od demokratov dovoljeno vse, tudi grožnje z diskvalifikacijami in represivnimi organi ter obsodbe brez pravih dokazov na sodiščih. Levičarji samo čakajo, da bo prišel tisti dan, ko bodo proti demokraciji in demokratom lahko počeli tako ostudne in zavržne stavri, kot so jih lahko počeli njihovi vzorniki, znani levičarji polpretekle zgodovine kot so komunista Stalin in Tito, ter nacionalsocialist Hitler in levičarski fašist Musolini.
SOVRAŽNA DEJANJA ali SOVRAŽNI GOVOR? Kaj pravite da je večji problem v naši družbi? Zame je delovanje sedanje vlade en sam neskončen niz sovražnih dejanj pod krinko boja za večjo družbeno pravičnost! Totalna prevara v ugodnih razmerah naše družbene stvarnosti ! Naš narod je pohabljen!
In zdaj mi bodo te vladajoče maškare preganjale govor, sovražni govor!! Halo? Koliko strokovnjakov bo staknilo skupaj glave, da bodo postavili kriterije za ocenjevanje tega ” govora”? Ali ni nekaj o svobodi govora napisano že v Ustavi?
… In se zgodi Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Na čelo le tega ustoličijo Niko Kovač. Ob njo posadijo Milosavljeviča in, glej, glej!! Jagodni izbor naših! Ta pravih!
Strah me je SOVRAŽNIH DEJANJ, prav nič pa SOVRAŽNEGA GOVORA!
Da, res je, točno za to gre!
Tajkunska levica z miljoni v žepih sovraži ljudi, ki opozarjajo na nepravilnosti in neresnice – vse za ohranjanje agende kulturnega marksizma. Način ohranjanja oblasti za ceno ’30 srebrnikov’.
Sita sem teh presitih poklicnih političnih levih aktivistov!
SITA!
HOČEM JANEZA JANŠO NAZAJ – T A K O J !
Sovražni govor je samo neposredno pozivanje k nasilju in nič drugega. Začinjena ali celo žaljiva mnenja niso sovražni govor.
Strinjam se, da je potrebno vzdrževati nivo komunikacije, vendar pa je preganjanje primitivcev de facto sovražno dejanje proti političnemu nasprotniku. Še večji problem je, ko predvsem leva sfera vsako mnenje s katerim se ne strinja, naj bo še tako na nivoju komunuikacije, razglasi za sovražni govor. Naprimer mnenje, da je LGBT ideološka tovarna, ali greh…
Posledica tega je, da se niti strokovnjaki ne upajo več izpostaviti, v strahu za svoje službe ali celo svobodo. Skratka preganjanje “sovražnega govora” je predvsem v službi zatiranje javne razprave o ideoloških vprašanjih družbe. To pa pomeni prevlado levega narativa, prevlado na oblasti in to je tudi cilj.
Lahko bi se dotaknili tudi razloga, zakaj je desnica po vaše “zaletava in neizkušena”.
Gotovo tudi zato ker skorajda nima svoje civilne družbe, svojih nevladnih organizacij, svojih mladinskih nevladnih organizacij, kjer bi se že v dijaških in študentskih letih naučili, kako se organizirati, kako se politično udejstvovati, kako se postaviti za svoje vrednote in interese, kako se kosati z nasprotniki … Od 27.000 NVO je desnih koliko? Odstotek, dva?
Samo iniciativa Glas ljudstva (Jaša Jenull), ki združuje okoli 100 organizacij, je v zadnjem letu zase in za svoje delovanje počrpala 40 milijonov EUR iz davkoplačevalskih žepov. Kaj pa desni “glas ljudstva”? Sploh obstaja? Desni precejšen del svojega podmladka namesto na družbeno-politično usposabljanje raje pošiljamo v glasbene šole, bolj pametni k skavtom, predvsem pa v katoliško in apostolsko Cerkev na sto in eno dejavnost. Ko pridejo volitve naokoli, presenečeni ugotovimo, da še ta nevladna organizacija ni ravno na našem bregu in ni valilnica aktivnih državljanov konservativnih vrednot.
Predlagam, da s svojo bistroumnostjo prispevaš, kako koncipirati (zastaviti)
“valilnico aktivnih državljanov konservativnih vrednot”.
Ko bo “valilnica” idejno zasnovana bo en velik problem z določanjem ali izborom ustrezne “koklje”. Tudi tista, ki je kokodakala in valila doslej ugotavlja, da je med podstavljenimi jajci preveč klopotcev, pa še izvoljena piščete kaj hitro odčivkajo in odidejo po svoje in na svoje.
Da, Runkl….
Desničarji morajo delati, kar pomeni, ni časa za proteste ob vsaki uri. Zakaj so levi NVO-ji tako “uspešni”? Ker imajo čas in jih leva buržuazija plačuje, da jim pomagajo na oblast.
Leve nevladne organizacije, ki to niso, ker prejemajo denar iz državne blagajne. Zato tulijo v isti rok kot levičarski baroni. Denar ne smrdi.
V lanskem letu so prejeli 40 milijonov €. In to je glavni razlog teh poklicnih revolucionarjev. DENAR! Radodarna z njim pa je samo leva elita.
HOČEM JANEZA JANŠO NAZAJ – T A K O J !
Sovražni govor ni pravni pojem, temveč politični. V predpisih je že zdaj opredeljeno, kaj je kaznivo, kaj se preganja po uradni dolžnosti in kaj na zahtevo prizadetega.
Sovražniki sovražnega govora bi morali prebrati Kazenski zakon in bi hitro ugotovili, da pravo in pravniki ne potrebujejo njihovih amaterskih uslug. S pomočjo amaterjev, ki naj bi urejali zahtevna pravna vprašanja, se vračamo v čase pravnega voluntarizma in diletantizma, ki je bil značilen za revolucionarno obdobje in v nekoliko manjši meri skozi vse obdobje jugototalitarizma.
Nasprotje sovražnega govora bi bil “ljubezniv govor”. Začnimo potem raje govoriti o politični kulturi, ki naj namesto sovraštva, širi strpnost, razumevanje, harmonijo, sočutje, odpuščanje… Naj Golob neha iskati fašiste, janšiste in druge sovražnike in jih metati iz služb, kjer le more. To ni le sovražni govor, temveč so to tudi sovražna dejanja zoper ljudi zgolj zato, ker ne pripadajo “pravi”, njegovi politični opciji.
Se bojim, da bodo sovražniki sovražnega govora hitro proti ljubeznivemu govoru in temu ustreznim dejanjem, kajti potem ne bodo mogli svojega srda usmeriti v svoje tarče po načelu: klin se s klinom izbija. Saj zato gre pri preganjanju sovražnega govora: za sovraštvo pod krinko pravičnosti.
To si prepisal, čeprav se s tem ne strinjaš.
A je ta febo še vedno aktiven?
Ja, Viktorh, vedno bolj je aktiven in še nespolno se ramnožuje.
Spet ni bil mogoč odziv na tvoja podtikanja zgoraj.
Tole sem ti že napisal. Ampak izgleda, da si toliko narcisoiden, da se na portal vračaš le na branje svojih, prejšnjih pisnih dosežkov.
“In brez ugibanja in insinuiranja… Nič nimam z nekom, ki se, kot praviš, podpisuje “von Johan”. In da svinja po Demokraciji. Ti že veš (saj si vešč), kdaj je pisanje tudi svinjanje.”
Potem sem ti “sorodstvo” z drugimi Johanni zanikal drugič in tretjič…
Johan je namreč staro slovensko ime (iz nemščine, kot mnogo drugih). Nič nimam z dodatnim “n” ali “von”, ki me spominja na nacije, posredno pa še na njihove, slovenske, domobranske oprode. Morda ti je bolj znana ženska različica imena. Zdi se mi, da bi bila s Kraševko med tistimi, ki bi se pridružila romanju na ogled “svetnice”, Vodiške Johance in njene telečje krvavo jokajoče Marije.
Tako. To in toliko sem napisal v bran svojega dobrega imena, oziroma vzdevka.
Verjetno mislite na Kazenski zakonik
Za moj okus se ni zgodilo prvikrat, da se je avtorica lotila teme, ki ji ni kos in v kateri je pod vplivom neznosne povezovalnosti, ki jo v lastno škodo propagira del desnice, napisala, kar je napisala.
Njo in vas sprašujem, s kakšnimi in katerimi lepimi frazami lahko povem, da imamo popolnoma nekompetentno in nesposobno ideololško vlado ter vladajočo koalicijo, ki peha Slovenijo in Slovence, kolikor jih je še, v pogubo.
To si prepisal – od mene!
Če smo čisto iskreni ga. Andreja se tista žaljivka, ki jo je izrekel visok desni politik svaljka v medijih že kakih deset let in ona druga, ki je postala aktualna po 20 letih. Ne mislim več v nedogled ponavljati – moja krivda, moja krivda…Je pač nekdo pred ne vem koliko leti izrekel nekaj neprimernega, ko je imel dovolj vsakršnega podtikanja, saj je vendar samo človek. Ne vidim, res ne vidim sistematičnega vzpodbujanja grdega govorjenja z desne. Je pa res, da se raznim nikam ne sme pokazati niti kriv prst, kot so pri nas včasih rekli tistim, ki niso prenesli kake manj taktne besede.
Če bi primerjali politično satiro in tudi komunikacijo med slovenskimi liberalci in klerikalci v 19. stoletju in do medvojnega obdobja, danes nič več ne bi bilo javno sprejemljivo 🙂
Pa ne samo to, evropski politični prostor je takrat tako deloval: takšno politično izražanje je bilo del svobode govora. Poglejte si star način političnega agitiranja v času nemškega Kulturkampfa. Ali pa vroče politične debate v Franciji ali pa v Italiji v 19. stoletju vse do druge vojne.
Ali pa recimo znamenite stare politične satirične karikature v znamenitem angleškem Punchu še za časa Napoleonskih vojn. To bi bilo danes vse prepovedano, vsi bi bili takoj kontra, vse bi bilo na nekih črnih listah. Ironično je pri ena (bila?) izmed redkih na tem nivoju morda Mladinina Diareja (in rolanje po sceni).
Po mojem mnenju je sovražni govor bedarija, ki jo je potrebno javno demolirati. Če je prvi s svojo neposrednostjo to začel Trump, pa naj bo temu pač tako. Očitno smo res potrebovali nekoga, da razsuje te neumne progresivne standarde kaj in kako se lahko v javnosti in očitno je potrebno malce več trdih besed.
Neverjetno je kaj se je zgodilo z javnim diskurzom na Zahodu še od osemdesetih, ko je bilo vse še relativno normalno. To je pa posledica če trideset let samo popuščaš. Prvič ko so se pojavile te bedarije in poizkusi t.i. ‘shaminga’ bi jih morali politiki brutalno zatreti in povedati, da se tega samoomejevanja govora ne grejo.
Kot programirana bitja nimamo možnosti drugačnega odziva, razen če nisi individualist kot nasprotnik credne disfunkcije.