Sovjetska zveza jih je okupirala, a zdaj so svobodni. Kdaj bomo v glavah osvobojeni tudi Slovenci?

Martin Nahtigal
15
Vir posnetka slike: RTV SLO

Pred dnevi je spodrsljaj novinarja Igorja E. Berganta osvetlil indoktrinacijo, ki se dogaja vsa leta med in po padcu komunizma v Sloveniji. Novinar se je namreč pogovarjal s predsednico Estonije Kersti Kaljulaid in o napredku njene države po padcu komunizma.

Bergant je gostjo namreč vprašal: “Kako je bil mogoč tak prehod (op. v digitalno in napredno družbo), saj ste bili del Sovjetske zveze?” Predsednica je bila nad vprašanjem zgrožena in mu je jasno odgovorila: “Ne, Sovjetska zveza nas je okupirala. Nismo se ji prostovoljno pridružili. Bila je okupacija, ki ni bila nikoli priznana s strani svobodnega sveta.” V samem vprašanju morda mala razlika, na katero se je estonska predsednica odzvala, saj očitno razume pomen uporabe pravih besed za prava dejanja.

Podobna osvetlitev slovenske družbene psihoze se je zgodila, ko se je slovenska post-komunistična levica spraševala zakaj njihovih velikih ruskih zaveznikov ni bilo na obeležitvi 80. letnice začetka druge svetovne vojne na Poljskem. Dokaj razumljivo, če je pa v slovenskih učbenikih še vedno ob tem dogodku le slika nemških tankov, ki se peljejo po planjavi in zraven opis anekdote o tem, da so Poljaki s konjenico napadali nemške tanke.

Na to, da je bila z zamikom napadena še z vzhodne strani, s strani Sovjetske zveze na podlagi pakta med nacisti in komunisti, pa se vedno znova pozablja oz. relativizira.

Zato demokrati govorimo o okupaciji in zasedbi, drugi pa o domovinski vojni in osvoboditvi.

Podobno se relativizira Protiimperalistično fronto, ki je bila skupaj z nacisti in komunisti usmerjena proti Zahodnim zaveznikom. Ali pa o tem, da se je Dolomitsko izjavo podpisalo s pištolo na mizi. Ali pa o tem, da so Sovjeti med svojim pohodom po Prekmurju morili Slovence in storili silo več kot 5.000 slovenskim ženskam. Zato demokrati govorimo o okupaciji in zasedbi, drugi pa o domovinski vojni in osvoboditvi.

Kaj nas lahko nauči predsednica Estonije

Največji hudičev trik je, da preslepi človeka, da ne obstaja. In vedno znova nasedemo temu triku. Zadnji izmed teh je bil in je govor o t.i. usmerjenosti v prihodnost, pustite zgodovino zgodovinarjem, vse naj bo oproščeno. Tukaj nam daje lekcijo ravno estonska predsednica. Lahko bi zadevo spustila mimo, lahko bi drugače odgovorila. Bolj diplomatsko, bolj politično korektno. Toda tega ni storila.

Sprava pri njih ni končana, ker se je vse oprostilo. Sprava ni za njimi kot narodom, ker so politično korektni. Ampak za to, ker govorijo o dejstvih kot dejstvih, resnici kot resnici in pazijo na prave besede. Njim se je zgodila okupacija in osvobodili so se leta 1991. Enako se je zgodilo nam.

Ko bomo sposobni govoriti o zločinih in terjati odgovornost; ko bomo preprosto rekli bobu bob, takrat bomo lahko govorili o spravi. Gre za odpoved gnijočemu delu narodnega telesa, ki nas ovira vedno znova. Kačo še vedno gojimo na svojih prsih in upamo, da če bomo gledali v drugo stran, da bo odšla. Ne, kača se redi ter postaja vedno bolj pogumna in prepričana vase. Kaj drugega pa so partizanske “enote” na proslavah? Pozivanja k ponovnemu klanju drugače mislečih?

Gre za odpoved gnijočemu delu narodnega telesa, ki nas ovira vedno znova.

Vse to pa se destilira skozi demokratični proces v državo, kjer je kraja vrlina, umor in požig osvoboditev ter nespoštovanje ustave zgolj politika. Potem se pa sprašujemo zakaj je Estonija tam, kjer je in mi tam, kjer smo. Dokler ne bo skupinska psihoza o “osvoboditvi” končana, toliko časa nam še vsa estonska e-uprava ne bo kaj dosti pomagala. Estonska predsednica pa se zaveda svoje in narodne zgodovine ter ji je za to jasna usmeritev za prihodnost, četudi jutri interneta ni več.

15 KOMENTARJI

  1. Kulturni šok, ki ga je vidno doživel sicer odlični gostitelj Odmevov Igor E. Bergant ob odgovoru samozavestne in sproščene estonske predsednice vlade, je bil posledica desetletja zapovedane in vsiljevane partijske mitologije, s katero so nas in naše otroke masirali in indoktrinirali v jugoslovanskem “razrednem” šolstvu oz. “usmerjenem izobraževanju”, strogo zapovedane in nadzirane (eno)partijske mitologije, ki v veliki meri tako v aktualnih šolskih programih kot tudi v osrednjih množičnih medijih še vedno zapoznelo in nazadnjaško nadomešča stvarno, preverljivo in objektivno izpričano ter v bistvu nevtralno zgodovino.
    Estonska predsednica je jasno in glasno izrekla resnico, da je bila njena država – okupirana – od imperialistične Sovjetske zveze in da nikakor ni bila njen prostovoljno pridruženi del vse do razpada SZ kot druge svetovne velesile v tedaj še bipolarnem svetu.
    Zgodovina pa nas pouči, da sta si Hitler in Stalin kot prolog k 2. svetovni vojni imperialistično razdelila velik del Evrope in da je sovjetski imperij po zaslugi sramotnega nacistično-komunističnega pakta zasedel velik del Poljske in do tedaj svobodne državice ob Baltiku. Prav zaradi Stalinove oz. sovjetske soudeležbe pri imperialistični delitvi plena s Hitlerjem, katere prva in največja žrtev je bila Poljska, je logično, da Poljaki na slovesno obeležitev začetka 2. svetovne vojne niso povabili niti aktualnih voditeljev Ruske federacije. Za razliko od legalno in legitimno izvoljenega predsednika Nemčije se namreč še nihče od legalno in legitimno izvoljenih voditeljev Ruske federacije Poljakom ni opravičil za množične zločine Stalinove sovjetske armade nad Poljaki in drugimi državljani te države in še posebej ne za desetletja zatajevan in prikrivan nezaslišan množični zločin sovjetskih partijskih likvidatorjev v katinskem gozdu nad večtisočglavim jedrom poljske vojaške in intelektualne elite.
    Stalinova Sovjetska zveza je po Hitlerjevem enostranskem pretrganju pogodbe s Stalinom in napadu nemških motoriziranih armad zares postala naslednja velika žrtev nacističnega ekspanzionizma ter v nadaljevanju svetovne vojne ključna sila protinacističnega odpora, ki je pomembno prispevala k preobratu in h končni zmagi protinacističnih sil. A protifašizem in protinacizem Stalinove sovjetske komunistične partije in njej podrejenih partij v Kominterni nikakor ni bil usmerjen k zamenjavi totalitarizma z demokracijo. V vseh državah, kjer so zmagali protifašisti in protinacisti pod ideološko indoktrinacijo Stalinove sovjetske partije in njej podrejene Kominterne, so fašizem ali nacizem le zamenjali oz. nadomestili z naslednjim totalitarizmom oz. terorjem komunistične diktature.
    Demokraciji so odprla okna in vrata v vzhodni Evropi in na Balkanu šele devetdeseta leta prejšnjega stoletja z razpadom Sovjetske zveze, rušenjem barlinskega zidu, razpadom Jugoslavije in sporazumnim osamosvajanjem Češke in Slovaške.
    Po logiki estonske predsednice bi torej lahko rekli, da so bile vse države Varšavskega pakta oz. države pod totalitarno oblastjo, nadzirano iz internacionalnega partijskega imperija Kominterne pod nadzorom sovjetskega imperija, vse do osvoboditve in osamosvojitve v 90-ih letih prejšnjega stoletja – okupirane oz. nesvobodne.

    • Presenetil me je stavek: “Kulturni šok, ki ga je vidno doživel sicer odlični gostitelj Odmevov Igor E. Bergant…”

      Jaz sem se pa vedno spraševal, ali je še kaj bolj dolgočasnega na svetu kot so Odmevi, ko jih vodi Igor Bergant.

  2. In v nadaljevanju sovjetske okupacije Poljske je NKVD 1940. leta v Katinu pobila ca. 22 000 Poljakov, praktično vso inteligenco , od tega ca 8000 vojakov in oficirjev, 300 zdravnikov in…. glej vikipedijo. Toliko o tem, če kdo slučajno ne razume zakaj niso bili povabljeni na proslavo. Zakaj bi vojne zločince vabili na proslavo!

    • Friderik
      To v Katinskem gozdu je odraz zgodovine med Rusi in Poljaki!! Tudi američani so pustili izstradati okoli milijon nemških vojnih ujetnikov po 2. sv. vojni, pa zato niso vojni zločinci! Komunistična revolucija v Rusiji je Estoniji dala državo(to sogovornica dobro ve, a bo to zamolčala), po 2. sv. vojni so jo pač za nekaj desetletij izgubili! Tudi to dobro ve! Poraja se vprašanje! Bi carska Rusija Estoniji dala državnost po koncu 1. sv. vojne? Zgodovina je vedno splet takšnih in drugačnih okoliščin!!!

      • Za izstradanje enega milijona nemških vojakov ni nikakršnih dokazov.

        To mantro so ponavljali naši komunisti, da bi omilili lasten zločin nad dobrim miiljonom Jugoslovanov.

        Ve se, kako je bilo z državnostjo, ki so jo podeljujejo komunisti, ki so tudi sicer razglašali komunizem, ki so ga prakticirali, za najbolj pravičen, domoljuben, človeški in ne vem še, kakšen družbeni (ne)red.

  3. Če bo NSi s pomikom v sredino postala nekakšna krščansko- socialistična stranka, potem priznava okupacijo komunizma še danes kot normalno, kot se je v to vjel Kocbek in povlekel v ta pekel krščanske socialiste, da so postali vojaki revolucije in njevih grozodejstev, zločinov proti narodu. To pomeni pozabo, če grepo tej poti. lahko pa nagovori volivce nasredini suvereno- to pa je upanje, ki se bo kmalu pokazalo uresničljivo ali le bližnjica za osebne karierske žepne interese vplivnih podtaknjencev.
    Ni nobenega razloga, da SDS spremeni svojo pozicijo in to bi bila dokončna kapitulacija slovenske pomladi in prevzem te stranke.

  4. Sovjeti so pomagali uničiti nacizem in si s tem hkrati zagotovili vladovino na vshodu. Dejansko za te narode na vshodu ni bilo nobene razlike. Vprasanje kateri režim bi bili hujši. Sovjeti so v bistvu osvobodili zahod in s tem omogočili velik razcvet zahoda.
    Največji krivec je Hitler. V kolikor ne bi napadel Sovjetov, bi ostali svet prej ali slej premegal koalicijo komunistov in ncistov. Kar pomeni, da bi bil svet po drugi svetovni vojni čisto drugačen in da Estonija kot tudi Jugoslavija, ki verjetno ne bi obstajala ,bi bili del demokratičnega sveta.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime