Soroševa štipendistka, ki kot popolna politična novinka vstopa v čevlje predsednice državnega zbora

Uredništvo
Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Na včerajšnji prvi seji novega sklica DZ-ja so poslanci poleg potrditve mandatov, sestave MVK-ja, glasovali tudi o novem predsedniku DZ-ja. To je prvič v zgodovini postala ženska, ki je hkrati tudi novinka v politiki. 

Urška Klakočar Zupančič je javnosti prvič padla v oči, ko je dr. Vinko Gorenak objavil njen zapis s Facebooka, v katerem je zapisala, da je predsednik vlade Janša veliki diktator in da upa, da bo doba janšizma kmalu le še bridek spomin.

Zapis jo je stal mesta vodje oddelka za etažno lastnino na Okrajnem sodišču v Ljubljani, Vinka Gorenaka pa tožbe zaradi objave zasebnega zapisa, ki se je končala s poravnavo. Razočarana nad kolegi je 44-letna pravnica sodniške vrste zapustila in odprla podjetje za pravno svetovanje.

Ne samo, da Urška Klakočar Zupančič v velike čevlje po protokolu drugega človeka v državi vstopa brez vsakršnih političnih izkušenj. Očitajo ji tudi spogledovanje z anticepilstvom. V času epidemije covida se je navduševala nad kontroverznim "švedskim modelom boja proti epidemiji" ter javno hvalila še bolj kontroverznega influenserja Marka Potrča. 

Bodoča predsednica državnega zbora je rojena v Sevnici, kjer je tudi preživljala otroštvo, sedaj že nekaj časa živi v Ljubljani. 

Po poizvedovanju nekaterih medijev je javnosti razkrila, da je bila ena izmed prvih štipendistov Georgea Sorosa in je tako v tretjem letniku gimnazije odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji. V slovenskem sodstvu je delala 15 let, med drugim kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča in kot sodnica.

V karieri sodnice se je ukvarjala predvsem z nepravdnimi zadevami in postavila na noge ljubljanski oddelek za etažno lastnino. Kot sodnica je odločala tudi v denacionalizacijskih postopkih, med katerimi je bila morda najbolj znana denacionalizacija Kardeljeve vile pod Šmarno goro.

Kot sodnica oklicala Janšo z velikim diktatorjem


V širši javnosti je postala znana jeseni leta 2020 zaradi komentarjev v zaprti Facebook skupini, kjer je bila kritična do Janeza Janše in tedanje vlade.  V objavah je med drugim Janšo označila za "velikega diktatorja", zapisala, da je epidemija dala polet "zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo" in da upa, »da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase«.

Njene zapise je članica skupine posredovala dalje, državni sekretar kabineta predsednika vlade Vinko Gorenak pa jih je objavil na svojem blogu. Zaradi tega, ker sodniki ne smejo izražati političnih stališč, jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji, sledila pa je pobuda za disciplinski postopek. Proti njej pa se je opredelil tako predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič kot tudi sodniški svet. Aprila 2021 je bila v disciplinskem postopku oproščena (senat je namreč ugotovil, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi).

Klakočar-Zupančičeva je Gorenaka kasneje zaradi javne objave njenih zapisov tožila, saj da Gorenak ni imel dovoljenja in posledično niti pravice za razširjanje njenih zasebnih objav na Facebooku, v javnosti. Pravni spor sta zaključila s poravnavo, Gorenak pa je zapise umaknil z bloga.

Podpornica Potrča in švedskega sistema soočanja z epidemijo


Konec avgusta 2021 je protestno zapustila sodniški poklic zaradi prepričanja, da ima dolžnost do opredeljevanja in izražanja lastnega stališča o pomembnih družbenih vprašanjih tudi kot sodnica, a da sodni sistem tega ne omogoča.

Na Facebooku je bodoča predsednica državnega zbora še enkrat razburila javnost, ko je zapisala, da ji je retorika Marka Potrča o epidemiji bolj všeč kot retorika Beovičeve, Kreka, Bergantove, Kacina in Janše. 

Dodala je, da ne ve, ali ima bolj prav Potrč ali ostali, a da je naklonjena švedskemu pristopu k soočanju z epidemijo in da "bomo verjetno vsi na istem (po številu smrti), le da bomo mi še veliko, veliko časa res dihali na škrge, se soočali s hudo ekonomsko, socialno in psihološko krizo ter obžalovali, kaj smo storili otrokom." 

Švedska kultura, kjer državljani spoštujejo že priporočila oblasti, medtem ko v Sloveniji resneje jemljemo zgolj obvezne ukrepe, v tej državi ni preprečila presežnih smrti glede na njene sosede, ki so ubrale bolj strikten pristop. Na Švedskem je zaradi covida-19 umrlo 1.537 ljudi na milijon prebivalcev. Na Danskem 647 na milijon prebivalcev. Na Finskem 359 na milijon prebivalcev.

Zaradi takšnih številk je švedski kralj Karel XVI. "švedski model" boja z epidemijo označil za “spodletelega”.

Lastno podjetje in spornost ponujanja odvetniških storitev?


Po koncu sodniške kariere je Klakočar-Zupančičeva odšla v zasebni sektor in skupaj s kolegico Majo Jensterle ustanovila podjetje za pravno in poslovno svetovanje Ipsilaw. Požareport je pred časom pisal o tem, da naj bi bilo njuno poslovanje v nasprotju z zakonom, saj da pod specifikacijo “druge pravne storitve” ponujata odvetniške storitve.

Napisala je dobro sprejet roman Gretin greh, ki je postavljen v 17. stoletje in slika tedanje bitke med katoličani in protestanti ter preganjanje »čarovništva«, vanj naj bi vključila tudi nekaj avtobiografskih prvin. Z zbranimi so mnenje o vsebini knjige na predstavitvi ob izidu delili predstavnica brežiške založbe Primus Nataša Kalin, prijateljica Nataša Pirc Musar in prof. dr. Dragan Petrovec.

Vstop v politiko in partnerica Goloba?


Robert Golob naj bi jo kontaktiral že v prvi fazi razmišljanja, da se poda v politiko. Takoj je postala tudi podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, hitro je postala kandidatka za pravosodni resor. A ker SD ni želela prevzeti funkcije predsednice DZ, saj si je Tanja Fajon želela ministrstva za zunanje zadeve, je mesto prve poslanke pripadlo Klakočar-Zupančičevi. 

Že nekaj časa po Sloveniji krožijo govorice, da naj bi bila s predsednikom stranke Gibanje Svoboda Robertom Golobom par, zato naj bi bila tudi v postopku ločitve od moža. Govoric nikoli nista zanikala, odzvala sta se le s sporočilom za medije, da ne razkrivata svoje zasebnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Sodniška neodvisnost se ne meri samo po debelini denarnice
  • 23. 03. 2024
Koalicija v ponovnem glasovanju soglasno potrdila dopolnilo opozicije. O delovanju sistema v Državnem zboru pa naj bi še vedno potekala forenzična preiskava
  • 24. 11. 2023
Golob pokoril poslance. Iz stranke izključili Mojco Šetinc Pašek in Roberta Pavšiča. Urška Klakočar Zupančič odstopila kot podpredsednice stranke. Kaj so njeni razlogi?
  • 24. 10. 2023