Soočenje stališč ob razkritju TTIP: od "pomisleki so utemeljeni" do "povezovanje je nujno"
POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj je veliko prahu dvignilo Greenpeacovo razkritje dela dokumentov čezatlantskega trgovinskega in naložbenega sporazuma (TTIP), kar daje vpogled v strogo tajna pogajanja med Evropsko unijo in ZDA.
Greenpeace trdi, da ob sklenitvi sporazuma Evropi grozijo precej nižji standardi na področju okoljskega varstva, javnega zravja in potrošniških pravic, ameriškim korporacijam pa nesorazmerno moč nad državami članicami EU.
Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malström, nasprotno, zagotavlja, da EU z nobenim trgovinskim sporazumom ne bo znižala zaščite za potrošnike ali okolje.
Kakšne novosti prinašajo razktriti dokument smo povprašali dr. Urbana Bitenca, ki sprejetju TTIP ni naklonjen ter Marka Balažica, ki v povezovanju vidi edino možnost za napredek.
Urban Bitenc: Ugibanja niso več potrebna, pomisleki so utemeljeni
"Sedaj vidimo črno na belem, na kakšen način bo prišlo do zniževanja standardov, negativnih vplivov na okolje, okrnjene svobode interneta itd." je ob (delnem) razkritju vsebine TTIP črnogled doktor fizike Urban Bitenc.
Evropski uradniki in politiki zagotavljajo, da na znižanje standardov ne bodo pristali, hkrati pa po njegovem mnenju oblikujejo sporazum, ki bo znižanje standardov pospešil.
"Sedaj vemo, na kakšen način bodo korporacije (evropske in ameriške) sodelovale pri oblikovanju prihodnje zakonodaje in kako jo bodo lahko prikrojile svojim željam," še opozarja na dejstvo, da v sporazumu kljub ostrim nasprotovanjem evropskega prebivalstva ostaja mehanizem ISDS. Slednji omogoča, bi lahko velike korporacije pred svojimi sodišči tožile države članice, ki bi s svojo zakonodajo ovirale njihove interese.
Čeprav se arhitekti TTIP sedaj branijo, da razkrito besedilo ni dokončna verzija sporazuma, je po prepričanju dr. Bitenca jasno, da bo končno besedilo podobno sedanjemu, ne pa nekaj čisto novega.
Marko Balažic: Gre le za vpogled v pogajalski proces, to ni končno besedilo
Član društva za razvoj Fokus 2031 Marko Balažic pa opozarja, da pri razkritju ne gre za končno verzijo sporazuma, ampak izhodišča, ki so bila podana pred 13. krogom pogajanj v New Yorku.
"Novost je, da smo prvič dobili vpogled v stališča ZDA, saj so bila poprej jasno objavljena le evropska. Ni pa presenetljivo, da so ameriška v nekaterih delih bistveno drugačna," pravi Balažic in dodaja, da so ameriški predlogi zaradi prednosti domačega terena agresivnejši.
Trenutno objavo dokumentov vidi kot epizodo v pogajanjih, ki lahko Evropsko komisijo dodatno spodbudi, da se drži načel, ki jih je sprejel Evropski parlament in ki je komisijo zavezal, da ne sme popuščati pri visokih standardih.
"V kolikor bi ta pristala na slabše pogoje, bo sporazum padel že na prvem situ, česar si Evropska komisija ne more privoščiti," še ocenjuje Balažic.
Je v TTIP vseeno kaj pozitivnega?
Skeptičnim stališčem do sporazuma navkljub smo dr. Bitenca povprašali, ali v njem vseeno prepozna kaj pozitivnega.
Po njegovem mnenju bi bilo dobrodošlo zbližanje tehničnih standardov med ZDA in EU, kar bi pocenilo nekatere izdelke, a prav na tem področju je, predvsem po krivdi Američanov, napredek najmanjši. "Tehnični standardi so namreč v ZDA v pristojnostih zveznih držav in se znotraj ZDA včasih kar precej razlikujejo," bistvo problema izpostavlja Bitenc.
A negativnih posledic sporazuma je po Bitencu precej več. Američani močno pritiskajo za znižanje tarif in evropskih predpisov o varni hrani: "Če Evropa ustreže ameriškim željam, bo to imelo pogubne posledice za evropsko družinsko kmetijstvo, ki ameriškemu (in evropskemu) industrializiranemu kmetijstvu nikakor ne bo moglo konkurirati," opozarja ter dodaja vir s Časnik.si, kjer je o tem pisal podrobneje.
Obenem ZDA želijo doseči, da se v Evropi dovoli prodaja gensko spremenjenih organizmov in hormonske govedine, obenem pa se teh izdelkov ne bi smelo ustrezno označevati, tako da kupec niti ne bi imel možnosti izbire.
V zameno za to pa naj bi evropska podjetja v ZDA dobila olajšan dostop na trgu javnih naročil, a na tem področju se Američani vedejo zelo protekcionistično in dostopa evropskim podjetjem ne želijo olajšati, še opozarja Bitenc.
Pod črto je prepričan, da bi sprejetje TTIP imelo zanemarljivo majhen vpliv na evropsko gospodarstvo, v Sloveniji pa celo negativen.
"Prišlo bo do izgube najmanj enega milijona delovnih mest," pravi in dodaja, da bo hkrati spodkopana tudi celotna ideja "proste trgovine," saj: "ZDA od partnerjev terjajo odprtost, same pa se v določenih primerih vedejo zelo protekcionistično."
"Povezovanje je edina možnost za skupen napredek"
Nasprotnega mnenja o učinkih TTIP na evropsko gospodarstvo pa je Balažic, ki pravi, da je povezovanje trend in da izolacija vodi v zaostajanje: "Evropejci v zadnjih desetletjih uživamo mir in blagostanje, ki temelji ravno na povezovanju," opozarja.
Prepričan je, da je odveč strah, da bi trgovinski sporazum lahko posegel v evropski zakonodajni postopek in druga načela, ki so utemeljena v temeljnih dokumentih EU, saj bi to "preseglo pogajalske pristojnosti komisije kot onemogočilo ratifikacijo sporazuma."
Glede zloglasnega mehanizma ISDS pa zagovarja stališče, da so nas v podobnih primerih največ stale lastne neumnosti (na primer nedobava elektrike iz JEK Hrvaški, SCT-jeva "disketa" ob že izbranem italijanskem izvajalcu za gradnjo Trojanskega predora, ...) in da moramo pri tem zasledovati načela pravne države.
Oba avtorja sta svoja stališča do prostotrgovinskih sporazumov na Domovini že predstavila v naslednjih prispevkih:
Urban Bitenc - Kaj pravi papež Frančišek o prostotrgovinskih sporazumih
Urban Bitenc - Stotisoči širom Evrope in ZDA protestirajo proti sporazumom o prosti trgovini
Marko Balažic - Strah pred prostotrgovinskimi sporazumi
Urban Bitenc - V prid argumentirani debati o CETA in TTIP
Urban Bitenc - Kaj pravi papež Frančišek o prostotrgovinskih sporazumih
Urban Bitenc - Stotisoči širom Evrope in ZDA protestirajo proti sporazumom o prosti trgovini
Marko Balažic - Strah pred prostotrgovinskimi sporazumi
Urban Bitenc - V prid argumentirani debati o CETA in TTIP
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.