Soočenje intelektualcev na konferenci o sovražnem govoru kaže, da si ga vsak razlaga po svoje

Posnetek z video prenosa iz arhiva MMC RTV Slovenija
POSLUŠAJ ČLANEK
Na ponedeljkovi konferenci programskega sveta RTV Slovenija so glede tematike sovražnega govora in lažnih novic med drugimi spregovorili dr. Žiga Turk, dr. Sandra Bašič Hrvatin, dr. Svetlana Slapšak in mag. Matevž Krivic.

Glavno programsko točko je predstavljalo vprašanje, kaj lahko RTV Slovenija stori glede sovražnega govora in lažnih novic. 

A na tematiko bi bilo potrebno pogledati ne samo z vidika posledic, temveč z vidika izvora problema. Kje torej tiči izvor problema sovražnega govora in lažnih novic in kaj to sploh je?

Prvi govornik, dr. Žiga Turk, je v začetku predstavil, da gre pri tej stvari za dva problema: problem informacijskih operacij tujih držav in skupin, pri čemer je imel v mislih svetovne velesile in korporacije, ter spopad idej znotraj posamezne države. Prvi problem se nananša na vojske in obveščevalne službe svetovnih držav, ki omejujejo svobodo govora z uporabo najrazličnejših orodij in orožji.

Drugi po njegovem mnenju predstavlja temelj sodobne demokracije. Kot pravi Turk, je problem sovražnega govora in lažnih novic pretiran in zlorabljen. "Državljani imajo pravico razširjati in sprejemati informacije, ne glede na to, ali je informacija resnična." Poudarja, da internet ne povzroča nastanek skupin somišljenikov, tako imenovane echo chamber. Nevarnost enoumja ali istomišljenja, ko je praktično 95% novinarjev istega političnega prepričanja je namreč mnogo bolj nevarno, kot grupiranje nekaterih bralcev na internetu.

Pretiravanje z lažnimi novicami ustreza starim medijem in starim političnim strankam, da bi ohranile tržne in volilne deleže. Vsaka veja politike je imela svoje medije. Velik mediji in stranke so vsak na svojem polu nadzorovale komunikacijo. Nadzor je bil možen zaradi tehnološko pogojenega "ozkega grla". Na internetu tega "ozkega grla" ni. Danes je praktično vsak lahko novinar. Razvoj "spletnega novinarstva" pa ne ustreza starim medijem in starim političnim strankam, saj zmanjšuje njihov pomen. Novi mediji in nove politične stranke imajo v tem pogledu veliko prednost.

Pri tem se lahko vprašamo, kdo so stari mediji in katere so stare politične stranke? Dr. Turk dalje poudarja pomembnost svetovnih korporacij, ki delujejo v prid starim medijem in političnim strankam saj so lastniki teh korporacij "močno politično opredeljeni""Kako ukinjajo desne račune pred novemberskimi volitvami v ZDA, je bogato dokumentirano. Takšna dejanja zmanjšujejo zaupanje v demokracijo."

Zloraba sovražnega govora ustreza tako dominantni strani v tem spopadu idej znotraj posamezne države. Ustreza jim, ker so odvezani od diskusije z drugače mislečimi  ter jim dalje omogoča diskvalifikacijo, patologizacijo ali celo fizično utišanje drugače mislečih.

Za plodovito diskusijo v demokratični državni ureditvi pa je potrebno predstaviti kritične argumente. Zmanjševanje lažnih novic in sovražnega govora je v pluralnosti medijskega prostora, pravi dr. Turk in poudarja zaupanje, da je to ključni vidik pri reševanju obeh zgornjih problemov. To naj bi bila torej glavna naloga javne RTV.

Konferenco pa je bolj kot medsebojno zaupanje in pripravljenost reševanja vprašanj povezanih z sovražnim govorom in lažnimi novicami zaznamoval strah: strah pred "izgubo" človekovih pravic.

O tem govorijo besede mag. Matevža Krivica: "Skupaj ne bomo nikoli prišli! Sama konferenca je preveč spolitizirano zastavljena." Dr. Svetlana Slapšak je predstavila poglede na sovražni govor v diametralnem nasprotju z dr. Žigo Turkom in ga postavila v kontekst kratenja človekovih pravic.

"Ne vem, kaj je spopad idej? To mi ni znano. Tudi mi ni znano, kaj je status ideje in mnenja, če se ne osredotočimo na aristotelsko definicijo in formalno logiko." Govorila je o razsvetljenski tradiciji Evrope, katere sad so po njenem mnenju človekove pravice, ki predstavljajo "osnovna pravila, ki očitno izginjajo".

Glavni problem je tako "vpad sovražnega govora v to področje". Vpad sovražnega govora v področje človekovih pravic pa sproža strah pred njihovo izgubo.

Slapšakova dalje pravi: "Če hočete resnico, greste v Cerkev. Če hočete razširjati meje znanja, greste na univerzo. In to je nekakšna evropska razporeditev, ki še danes velja. Nauk se ne ukvarja s tem, da išče resnico, ampak s tem, kje so meje znanja, kje so zablode in s tem se  tudi pride do resnice." Vendar, kako se brez resnice pride do resnice? Sovražni govor je torej posledica neupoštevanja človekovih pravic, ki predstavlja napad na drugega. Podobno poudarja tudi Sandra Bašič Hrvatin, ki bi omejila svobodo govora z vključitvijo človekovih pravic: "Svobodo govora je potrebno regulirati in ne cenzurirati".

Komentar uredništva



KOMENTAR: Urban Brnot
Svoboda od neprijetnega govora ni človekova pravica!
Vidimo torej, da problem svobode govora, sovražnega govora in lažnih novic ni tako ozek, kot se zdi na prvi pogled. S človekovimi pravicami se načrtno manipulira! In iz tega sledi, da se manipulira z ljudmi. Problem svobode govora je problem človeške družbe. Vendar svoboda govora ni absolutna! Kot pravi dr. Žiga Turk: "Pravica do svobode od neprijetnega govora ne obstaja, kot tudi ne pravica do intelektualno ugodnega okolja, kjer ti nihče ne nasprotuje!"  Takšne pravice nas pripeljejo do "kimajočih državljanov" ali črede ovac, ki nikakor niso sposobne razmišljati s svojo glavo, temveč nekritično sprejemajo vsako informacijo, četudi je ta popolnoma neargumentirana. Vidimo torej, da se glede problema svobode govora, sovražnega govora in lažnih novic ukvarjamo z simptomi ali posledicami, ki so predstavljene kot človekove pravice, ne pa z izvorom problema. Izvor tega problema pa je vsekakor moralnega značaja. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30