Sonja Kert - Wakounig: "Pričakovali smo, da se bomo s pomočjo demokratične Slovenije tudi sami lahko postavili na krepkejše temelje", 2. del
POSLUŠAJ ČLANEK
V drugem delu intervjuja s predsednico Zbora narodnih predstavnic in predstavnikov pri Narodnem svetu koroških Slovencev Sonjo Kert - Wakounig smo se dotaknili ohranjanja slovenske kulture in jezika na avstrijskem Koroškem, predvsem med mladimi, pogledali pa smo tudi v zgodovino, na koroški plebiscit in slovensko osamosvojitev.
Koliko in na kakšen način se slovenstvo na avstrijskem Koroškem še ohranja?
Slovenska kultura in jezik še živita v izredno dejavnih kulturnih društvih, ki jih je na Koroškem več kot petdeset. Ta društva so stebri slovenstva na Koroškem in s svojo inovativnostjo in ustvarjalnostjo neprecenljivega pomena za preživetje slovenske kulture na Koroškem. Mnoga dobivajo nagrade v regionalnem in nadregionalnem merilu, ne prirejajo le zborovskih koncertov ali domačih veselic, nabožnih in posvetnih dogodkov, temveč tudi umetniške razstave, literarna branja, športna srečanja ali filmske večere. Zakladnica koroškoslovenske ustvarjalnosti je glede na obstoječe človeške in finančne vire nadčloveška.
Koliko vas je, koliko ljudi še govori slovenski jezik, kako je pri mladih – še občutijo slovensko identiteto ali to izumira ...?
Po zadnjem popisu prebivalstva se je okoli 13.000 ljudi identificiralo kot Slovenka ali Slovenec na Koroškem, slovensko pa jih govori ali vsaj razume več. Jezik v družinah žal vse bolj izumira, mladina se odseljuje, podeželje, kjer so še živa slovenska narečja, se oži. Spodbuden je podatek, da vse več mladih staršev prijavi svoje otroke k pouku slovenščine (okoli polovica prvošolčkov je prijavljenih), vendar se slovenščina poučuje večinoma kot tuji jezik, napredovanje pa je skromno.
Komaj kdo, ki po četrtem letu osnovne šole ne gre na eno od treh slovenskih oz. dvojezičnih višjih šol, se nauči več kakor nekaj stavkov slovensko. Tako pade odstotek otrok, ki se učijo slovensko, po četrtem razredu osnovne šole od približno 50% na približno 13%.
Del mladine je ozaveščen in se vključuje v družbeno življenje, zlasti v kulturi, politično se jih manj udejstvuje, čemur pa se ne čudim, saj je sistem političnega zastopstva koroških Slovencev preživet in neučinkovit, s tem pa maksimalno neatraktiven za aktivne, ustvarjalne in pametne mlade ljudi.
Kako s skoraj stoletno distanco gledate na koroški plebiscit? Če bi bil rezultat drugačen, avstrijska koroška pa priključena takratni Jugoslaviji, kaj bi bilo po vaše drugače?
O takih hipotezah na Koroškem ne razmišljamo. Koroški plebiscit je zgodovina, za koroške Slovence v tistih časih sicer res bridka. Pogled usmerjamo v sedanjost in prihodnost, ki jo lahko sami oblikujemo. Iz zgodovine naj bi se učili in naučili tudi to, da so osnova sožitja vsake družbe dobra pravila, ki jih v današnji Evropi imamo in jih moramo le še primerno spoštovati in se jih držati. Kjer se pravila kršijo ali se deli prebivalstva zapostavljajo, nastajajo konflikti in življenje v slogi ni mogoče.
Koliko je osamosvojitev Slovenije pomenila vam, koroškim Slovencem?
Osamosvojitve Slovenije smo se zelo razveselili, dala nam je kulturno in politično samozavest in optimizem. Upali smo tudi, da bomo z njo končno prebrodili našo nesrečno povojno politično razdelitev, ki se je iz bivše Jugoslavije prenesla na nas. Razveselili smo se nove države, ki jo seveda občutimo tudi kot nekoliko našo in ki je samozavestno želela vstopiti v krog demokratičnih evropskih držav. Pričakovali smo, da se bomo s pomočjo demokratične Slovenije tudi sami lahko postavili na krepkejše temelje in dosegli nove, sodobne in demokratične zastopniške strukture.
Danes nas je razvoj nekoliko streznil. Obtičali smo v starih tirih, iz katerih se brez pomoči od zunaj ne moremo izmotati, te pomoči pa ni. Imeli smo dve politični organizaciji z različnimi svetovnimi nazori in političnimi pristopi, želeli smo si eno, danes imamo tri. To je nelogično in škodljivo, tak sistem je neefektiven, vsi se borimo s problemom majhnih finančnih sredstev, ki jih je premalo za preživetje, a toliko, da se ne bi takoj predali. Politični rezultati, ki smo jih dosegli v zadnjih letih in desetletjih, govorijo sami zase.
Pluralizem mnenj je treba živeti bolj učinkovito. Upanja na izboljšanje na tem področju še nismo pokopali in ob vsakem dnevu državnosti se spomnim na to, kako lepo bi bilo, če bi nam, koroškim Slovencem, s pomočjo Slovenije vendarle uspelo vzpostaviti nov sistem političnega zastopstva, ki bo privlačen tudi za mlade in ki bi mladim dal perspektivnost ter odprl nove poti.
Več kot petdeset dejavnih kulturnih društev, jezik pa v družinah izumira
Koliko in na kakšen način se slovenstvo na avstrijskem Koroškem še ohranja?
Slovenska kultura in jezik še živita v izredno dejavnih kulturnih društvih, ki jih je na Koroškem več kot petdeset. Ta društva so stebri slovenstva na Koroškem in s svojo inovativnostjo in ustvarjalnostjo neprecenljivega pomena za preživetje slovenske kulture na Koroškem. Mnoga dobivajo nagrade v regionalnem in nadregionalnem merilu, ne prirejajo le zborovskih koncertov ali domačih veselic, nabožnih in posvetnih dogodkov, temveč tudi umetniške razstave, literarna branja, športna srečanja ali filmske večere. Zakladnica koroškoslovenske ustvarjalnosti je glede na obstoječe človeške in finančne vire nadčloveška.
Koliko vas je, koliko ljudi še govori slovenski jezik, kako je pri mladih – še občutijo slovensko identiteto ali to izumira ...?
Po zadnjem popisu prebivalstva se je okoli 13.000 ljudi identificiralo kot Slovenka ali Slovenec na Koroškem, slovensko pa jih govori ali vsaj razume več. Jezik v družinah žal vse bolj izumira, mladina se odseljuje, podeželje, kjer so še živa slovenska narečja, se oži. Spodbuden je podatek, da vse več mladih staršev prijavi svoje otroke k pouku slovenščine (okoli polovica prvošolčkov je prijavljenih), vendar se slovenščina poučuje večinoma kot tuji jezik, napredovanje pa je skromno.
Komaj kdo, ki po četrtem letu osnovne šole ne gre na eno od treh slovenskih oz. dvojezičnih višjih šol, se nauči več kakor nekaj stavkov slovensko. Tako pade odstotek otrok, ki se učijo slovensko, po četrtem razredu osnovne šole od približno 50% na približno 13%.
Ob vsakem dnevu državnosti pomislim, kako lepo bi bilo, če bi nam, koroškim Slovencem, s pomočjo Slovenije vendarle uspelo vzpostaviti nov sistem političnega zastopstva, ki bi bil privlačen za mlade.
"Pogled usmerjamo v sedanjost in prihodnost, ki jo lahko sami oblikujemo"
Del mladine je ozaveščen in se vključuje v družbeno življenje, zlasti v kulturi, politično se jih manj udejstvuje, čemur pa se ne čudim, saj je sistem političnega zastopstva koroških Slovencev preživet in neučinkovit, s tem pa maksimalno neatraktiven za aktivne, ustvarjalne in pametne mlade ljudi.
Kako s skoraj stoletno distanco gledate na koroški plebiscit? Če bi bil rezultat drugačen, avstrijska koroška pa priključena takratni Jugoslaviji, kaj bi bilo po vaše drugače?
O takih hipotezah na Koroškem ne razmišljamo. Koroški plebiscit je zgodovina, za koroške Slovence v tistih časih sicer res bridka. Pogled usmerjamo v sedanjost in prihodnost, ki jo lahko sami oblikujemo. Iz zgodovine naj bi se učili in naučili tudi to, da so osnova sožitja vsake družbe dobra pravila, ki jih v današnji Evropi imamo in jih moramo le še primerno spoštovati in se jih držati. Kjer se pravila kršijo ali se deli prebivalstva zapostavljajo, nastajajo konflikti in življenje v slogi ni mogoče.
Imeli smo dve politični organizaciji z različnimi svetovnimi nazori in političnimi pristopi, želeli smo si eno, danes imamo tri.
Upali so, da bodo z osamosvojitvijo presegli povojno politično delitev
Koliko je osamosvojitev Slovenije pomenila vam, koroškim Slovencem?
Osamosvojitve Slovenije smo se zelo razveselili, dala nam je kulturno in politično samozavest in optimizem. Upali smo tudi, da bomo z njo končno prebrodili našo nesrečno povojno politično razdelitev, ki se je iz bivše Jugoslavije prenesla na nas. Razveselili smo se nove države, ki jo seveda občutimo tudi kot nekoliko našo in ki je samozavestno želela vstopiti v krog demokratičnih evropskih držav. Pričakovali smo, da se bomo s pomočjo demokratične Slovenije tudi sami lahko postavili na krepkejše temelje in dosegli nove, sodobne in demokratične zastopniške strukture.
Danes nas je razvoj nekoliko streznil. Obtičali smo v starih tirih, iz katerih se brez pomoči od zunaj ne moremo izmotati, te pomoči pa ni. Imeli smo dve politični organizaciji z različnimi svetovnimi nazori in političnimi pristopi, želeli smo si eno, danes imamo tri. To je nelogično in škodljivo, tak sistem je neefektiven, vsi se borimo s problemom majhnih finančnih sredstev, ki jih je premalo za preživetje, a toliko, da se ne bi takoj predali. Politični rezultati, ki smo jih dosegli v zadnjih letih in desetletjih, govorijo sami zase.
Pluralizem mnenj je treba živeti bolj učinkovito. Upanja na izboljšanje na tem področju še nismo pokopali in ob vsakem dnevu državnosti se spomnim na to, kako lepo bi bilo, če bi nam, koroškim Slovencem, s pomočjo Slovenije vendarle uspelo vzpostaviti nov sistem političnega zastopstva, ki bo privlačen tudi za mlade in ki bi mladim dal perspektivnost ter odprl nove poti.
Preberite tudi prvi del intervjuja s Sonjo Kert-Wakounig: Sonja Kert – Wakounig: “Doživeli smo brezkompromisen, vnaprej za zaprtimi durmi dogovorjen diktat od zgoraj”
Na Domovini nam ni vseeno za usodo Slovencev izven meja države Slovenije.
Tudi vam ne? Pomagajte nam, da se bo glas o zamejskih Slovencih in Slovencih po svetu še naprej slišal tudi na Domovini. Prosimo donirajte.
Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb.
Tudi vam ne? Pomagajte nam, da se bo glas o zamejskih Slovencih in Slovencih po svetu še naprej slišal tudi na Domovini. Prosimo donirajte.
Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
1 komentar
AlojzZ
Berem: "... demokratične Slovenije ..."
Ta ženska nima pojma o realnosti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.