Sonja Kert – Wakounig: “Pričakovali smo, da se bomo s pomočjo demokratične Slovenije tudi sami lahko postavili na krepkejše temelje”, 2. del

Tadeja Kreč
1
foto: slovenci.si

V drugem delu intervjuja s predsednico Zbora narodnih predstavnic in predstavnikov pri Narodnem svetu koroških Slovencev Sonjo Kert – Wakounig smo se dotaknili ohranjanja slovenske kulture in jezika na avstrijskem Koroškem, predvsem med mladimi, pogledali pa smo tudi v zgodovino, na koroški plebiscit in slovensko osamosvojitev.

2

Več kot petdeset dejavnih kulturnih društev, jezik pa v družinah izumira

Koliko in na kakšen način se slovenstvo na avstrijskem Koroškem še ohranja? 

Slovenska kultura in jezik še živita v izredno dejavnih kulturnih društvih, ki jih je na Koroškem več kot petdeset. Ta društva so stebri slovenstva na Koroškem in s svojo inovativnostjo in ustvarjalnostjo neprecenljivega pomena za preživetje slovenske kulture na Koroškem. Mnoga dobivajo nagrade v regionalnem in nadregionalnem merilu, ne prirejajo le zborovskih koncertov ali domačih veselic, nabožnih in posvetnih dogodkov, temveč tudi umetniške razstave, literarna branja, športna srečanja ali filmske večere. Zakladnica koroškoslovenske ustvarjalnosti je glede na obstoječe človeške in finančne vire nadčloveška.

Koliko vas je, koliko ljudi še govori slovenski jezik, kako je pri mladih – še občutijo slovensko identiteto ali to izumira …?

Po zadnjem popisu prebivalstva se je okoli 13.000 ljudi identificiralo kot Slovenka ali Slovenec na Koroškem, slovensko pa jih govori ali vsaj razume več. Jezik v družinah žal vse bolj izumira, mladina se odseljuje, podeželje, kjer so še živa slovenska narečja, se oži. Spodbuden je podatek, da vse več mladih staršev prijavi svoje otroke k pouku slovenščine (okoli polovica prvošolčkov je prijavljenih), vendar se slovenščina poučuje večinoma kot tuji jezik, napredovanje pa je skromno.

Komaj kdo, ki po četrtem letu osnovne šole ne gre na eno od treh slovenskih oz. dvojezičnih višjih šol, se nauči več kakor nekaj stavkov slovensko. Tako pade odstotek otrok, ki se učijo slovensko, po četrtem razredu osnovne šole od približno 50% na približno 13%.

Ob vsakem dnevu državnosti pomislim, kako lepo bi bilo, če bi nam, koroškim Slovencem, s pomočjo Slovenije vendarle uspelo vzpostaviti nov sistem političnega zastopstva, ki bi bil privlačen za mlade.

“Pogled usmerjamo v sedanjost in prihodnost, ki jo lahko sami oblikujemo”

Del mladine je ozaveščen in se vključuje v družbeno življenje, zlasti v kulturi, politično se jih manj udejstvuje, čemur pa se ne čudim, saj je sistem političnega zastopstva koroških Slovencev preživet in neučinkovit, s tem pa maksimalno neatraktiven za aktivne, ustvarjalne in pametne mlade ljudi.

Kako s skoraj stoletno distanco gledate na koroški plebiscit?  Če bi bil rezultat drugačen, avstrijska koroška pa priključena takratni Jugoslaviji, kaj bi bilo po vaše drugače?

O takih hipotezah na Koroškem ne razmišljamo. Koroški plebiscit je zgodovina, za koroške Slovence v tistih časih sicer res bridka. Pogled usmerjamo v sedanjost in prihodnost, ki jo lahko sami oblikujemo. Iz zgodovine naj bi se učili in naučili tudi to, da so osnova sožitja vsake družbe dobra pravila, ki jih v današnji Evropi imamo in jih moramo le še primerno spoštovati in se jih držati. Kjer se pravila kršijo ali se deli prebivalstva zapostavljajo, nastajajo konflikti in življenje v slogi ni mogoče.

Imeli smo dve politični organizaciji z različnimi svetovnimi nazori in političnimi pristopi, želeli smo si eno, danes imamo tri.

Upali so, da bodo z osamosvojitvijo presegli povojno politično delitev

Koliko je osamosvojitev Slovenije pomenila vam, koroškim Slovencem?

Osamosvojitve Slovenije smo se zelo razveselili, dala nam je kulturno in politično samozavest in optimizem. Upali smo tudi, da bomo z njo končno prebrodili našo nesrečno povojno politično razdelitev, ki se je iz bivše Jugoslavije prenesla na nas. Razveselili smo se nove države, ki jo seveda občutimo tudi kot nekoliko našo in ki je samozavestno želela vstopiti v krog demokratičnih evropskih držav. Pričakovali smo, da se bomo s pomočjo demokratične Slovenije tudi sami lahko postavili na krepkejše temelje in dosegli nove, sodobne in demokratične zastopniške strukture.

Vir: novice.at
Vir: novice.at

Danes nas je razvoj nekoliko streznil. Obtičali smo v starih tirih, iz katerih se brez pomoči od zunaj ne moremo izmotati, te pomoči pa ni. Imeli smo dve politični organizaciji z različnimi svetovnimi nazori in političnimi pristopi, želeli smo si eno, danes imamo tri. To je nelogično in škodljivo, tak sistem je neefektiven, vsi se borimo s problemom majhnih finančnih sredstev, ki jih je  premalo za preživetje, a toliko, da se ne bi takoj predali. Politični rezultati, ki smo jih dosegli v zadnjih letih in desetletjih, govorijo sami zase.

Pluralizem mnenj je treba živeti bolj učinkovito. Upanja na izboljšanje na tem področju še nismo pokopali in ob vsakem dnevu državnosti se spomnim na to, kako lepo bi bilo, če bi nam, koroškim Slovencem, s pomočjo Slovenije vendarle uspelo vzpostaviti nov sistem političnega zastopstva, ki bo privlačen tudi za mlade in ki bi mladim dal perspektivnost ter odprl nove poti.

Na Domovini nam ni vseeno za usodo Slovencev izven meja države Slovenije.

kavici11Tudi vam ne? Pomagajte nam, da se bo glas o zamejskih Slovencih in Slovencih po svetu še naprej slišal tudi na Domovini. Prosimo donirajte.

Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb.

gumb-doniraj

Doniraj

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime