Šolnik sem, jamram, šele nato iščem rešitve

Začelo se je novo šolsko leto. Čudno, nenavadno, polno novih izzivov. V resnici je vsako novo šolsko leto tako. Polno pričakovanj, izzivov in želja za dober začetek. In vsak začetek je težak. Letošnji še posebej, saj je situacija v povezavi s saj veste čim, prinesla veliko negotovosti in nekaj strahu.

Posnetek komentarja Zoje Gruden je na voljo na koncu prispevka.

S tem pa tudi nerganja in jamranja. Tokrat ne zaradi visokih cen šolskih potrebščin, ampak ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Napovedovala se je apokalipsa mitskih razsežnosti, ki jo bo šolskemu sistemu zadala kopica priporoči s strani NIJZ. Svojo so pritegnili nekateri ravnatelji, ki se jim zdijo ukrepi in priporočila neživljenjski, nezadovoljni pa so bili tudi s poznimi navodili s strani ministrstva. Piko na i so dodali spletni komentatorji, ki se tradicionalno spoznajo na vse in vse učijo o vsem.

In se je jamralo na dolgo in široko.

Nisem prepričana ali je za to kriva šibka slovenska samozavest in pomanjkanje samozaupanja ali ni morebiti za vse kriva trenutna vlada. Lahko pa, da se je luna ravno v obdobju pred začetkom novega šolskega leta zasukala za kako stopinjo. Slovenci tradicionalno radi pojamramo, da nam je težko, da se ne da, da so krivi drugi, da ne moremo vplivati na tek dogodkov.

Tako nekako so nastopili vrhovi slovenskega šolstva, ko so v izjavah in intervjujih za medije razlagali, da nimajo ustreznih navodil, da so ta neživljenjska in prezahtevna, da nimajo zaščitne opreme, da nimajo dovolj prostorov in sploh, da se ne da in da ni mogoče. Krivda pa je padala enkrat na ministrstvo, drugič na NIJZ, spet tretjič na virus osebno.

Kljub vsem razpokam v slovenskem šolskem sistemu, ki jih ne smemo ignorirati, je ta sestavljen iz ljudi, ki zanjo in naredijo.

Da se, če se hoče

V vsej tej megli slabega razpoloženja in negodovanja pa so čisto običajni učitelji naredili vse kar je bilo treba in še kaj zraven, da se je včeraj šolsko leto za vse začelo veselo in varno. Po 1. septembru, ko se je pripravljal vesoljni potop, so nergači ugotovili, da se s predanostjo in predvsem delom lahko veliko naredi. In bil je večer in bilo je jutro, drugi šolski dan.

Kljub vsem razpokam v slovenskem šolskem sistemu, ki jih ne smemo ignorirati, je ta sestavljen iz ljudi, ki zanjo in naredijo. Učitelji so se letos marca, kot že tolikokrat, pokazali kot izjemno iznajdljivi, prilagodljivi in predani svojemu poklicu. Močno dvomim, da si je kateri od učiteljev septembra 2019 predstavljal, da bo dober mesec pouka preživel pred ekranom.

Pa so to vseeno storili in bili v veliki večini pri tem odlični. Ne glede na to, da na šolah niti približno nimajo dovolj primernih naprav za izvajanje pouka na daljavo. Ne glede na to, da so se pred takim izzivom znašli prvič v karieri in jih za to nihče ni pripravil. Ne glede na to, da so prva izobraževanja o uporabi spletnih orodji dočakali šele konec avgusta. Ne glede na to, da so mnogi med njimi zaradi spremenjenih okoliščin opravljanja pedagoškega poklica doživljali velike stiske.

Šolski sistem niso stavbe, učbeniki, delovni zvezki, prenatrpani učni načrti in boj za ocene. Niti niso to spolitizirani sindikalno organizirani protesti za dvig učiteljskih plač in posamezni primeri neživljenjskih pedagoških praks. Šolski sistem so predani učitelji, razumevajoči in trezni starši, ki jim zaupajo, da profesionalno opravljajo svoje delo v največjo korist otrok in otroci, ki se z veseljem vračajo v šolske klopi.

Ne dvomim, da bodo tudi letos, ko je pred njimi še kako posebno šolsko leto, kos vsem izzivom.

14 komentarjev

  1. Ja, vse se da. Vprašanje je samo, ali je smiselno, potrebno in koristno, oziroma sorazmerno potrebi. Najbolj butasto je razglašati ukrepe, ki se jih potem držimo ob posamezni priložnosti.
    Primer.:
    Pri maši je bilo sto ljudi in le eden ni imel maske. Ta je bil zdravnik kirurg!
    Pa si mislite kar hočete. Svet je poln ovac, kamor prva, tja še vse ostale.
    Čakam tisti dan, ko bo nekdo z H.C. Anderssenom dejal, pa saj vendar nima ničesar na sebi!

  2. Na naši šoli smo dobro štartali. Dijaki se bolj ali manj držijo ukrepov (kaj delajo zunaj, pa je žal izven naše pristojnosti). Naredili bomo vse, da bo pouk potekal kolikor toliko normalno. Ukrepov je veliko, so strogi, vendar nujni. Če jih znaš pravilno razložiti, gre.

      • Če vi poznate učitelje, ki so imeli pol leta počitnic, vam lahko samo čestitam. Tisti, ki jih jaz poznam (z eno sem poročen), so med korono skoraj crknili zaradi dodatnega dela, ki ga je prineslo šolanje na daljavo.
        Verjemite, da si učitelji najbolj od vseh želijo, da bo pouk potekal normalno, ker celega leta vaših “počitnic” ne bodo preživeli.

      • Vi pa ste kot Trček iz Levice, ki je prepričan, da je strašen poznavalec zdravstva, ker je njegova hči lani končala medicino. Sramotite se z izjavami, da se na šolstvo spoznate, ker imate v širšem krogu učitelje. To ima skoraj vsak, pa kakega zdravnika tudi.

  3. Epidemija korona virusa in vsi legalno sprejeti ter uveljavljeni ukrepi ter priporočila poklicanih in pristojnih organov v RS ne bodo nič zalegli, če ne bodo odgovorno, razumno, humano ter samozaščitno do samega sebe in bližnjih ravnali ravnatelji, učitelji, starši in otroci.
    Dokler se bo proti vsakemu ukrepu vlade in priporočilu pristojnega ministrstva ter NIJZ takoj dvignila skupina vedno istih spletnih oz. virtualnih “upornikov brez razloga” ter samooklicanih “brambovcev” na “fronti” domnevnih človekovih pravic, bomo lahko nemočni opazovali senzacionalistično in populistično medijsko naslajanje nad domnevno nerazumnimi, neučinkovitimi, neuresničljivimi in nemara celo škodljivimi ukrepi in priporočili pristojnih organov države ter doživljali medijsko razpihovanje dodatnega vnašanja dvomov in nejevere v vse ukrepe legalnih in legitimnih pristojnih organov in celo neposredno v organe same ter ne nazadnje celo v temelje ustavne ureditve v RS.
    Žal pri tem vsesplošnem spodbujanju nezaupanja v vsakršne politične in strokovne avtoritete ter v vsakršna razumno utemeljena merila in pravila poleg politično aktivističnih in tendenciozno pristranskih množičnih medijev na osnovi osebnih političnih in ideoloških preferenc in pristranosti pogosto prostovoljno in samovoljno sodelujejo tudi varuh človekovih pravic, informacijska pooblaščenka, pa tudi kateri od ustavnih sodnikov, profesorjev pravnih ved in drugih strokovnih avtoritet s katere od univerz. Kar le še dodatno povzroča občutje družbene negotovosti in zmede ter strahu in nemoči tako pred smrtonosno pandemijo in njenimi številnimi negativnimi posledicami kot pred ukrepi in/ali ne-ukrepi pristojnih državnih in zdravstvenih oblasti.

Komentiraj