Solidarnostni dodatek ni kategorija, ki spada v pokojninsko blagajno

Foto: depositphotos.com

Upokojenci z do 732 evri bodo prejeli solidarnostni dodatek. Pravilno, za ranljive skupine mora država skrbeti. In vsaj v veliki večini so ti, ki dobivajo pokojnino višjo od 600 evrov, pošteno oddelali svojih 40 let (oziroma št. zahtevanih let glede na trenutno veljavno pokojninsko zakonodajo) ter si za svoje preteklo delo zaslužili več kot pa le miloščino.

Kaj pa ti, ki imajo 733 evrov pokojnine? Matematika je neizprosna in ne laže. Če 732 evrov pomnožimo z 12, prištejemo 130 in seštevek delimo z 12 dobimo 742,8 evra. Toliko bi torej v povprečju znašala mesečna pokojnina z enakomerno razporejenim solidarnostnim dodatkom, 742,8 evra. To pa je 9,8 evra več, kot znaša višina, pri kateri se ne dobi dodatka in ta, ki je dobil dodatek, je na letni ravni na boljšem za 118 evrov, kot ta, ki je za samo 1 evro presegel cenzus.

Pa je to, v končni fazi, pravično in pošteno? Ta, ki ima mesečno pokojnino 733 evrov je v svoji delovni dobi vplačal v pokojninsko blagajno zagotovo več, kot ta, ki ima 732 evrov pokojnine, torej si je torej ta evro več. Na koncu leta pa je 118 evrov v minusu napram temu, ki je solidarnostni dodatek dobil.

Da je z pokojninskim sistemom v Sloveniji marsikaj narobe, vemo vsi, tudi vsi vemo, da je nekaj potrebno narediti, pa se vseeno nič ne spremeni.

Da je z pokojninskim sistemom v Sloveniji marsikaj narobe, vemo vsi, tudi vsi vemo, da je nekaj potrebno narediti, pa se vseeno nič ne spremeni. Solidarnostni dodatek ni kategorija, ki spada v pokojninsko blagajno. Če pa se že mora izplačevati, se bi, da se ohrani pravično razmerje, moral izplačevati enako vsem, tudi tem, ki sedaj presegajo cenzus.

Pokojninska blagajna potrebna čiščenja

Pokojninska blagajna v Sloveniji ni vzdržna, saj mora država iz svojega proračuna prispevati kar precejšen znesek v pokojninsko blagajno, da se zagotovi redno in nemoteno izplačevanje pokojnin, pokojnine pa so kljub temu še vedno relativno nizke. Pokojninska blagajna bi morala funkcionirati predvsem in samo na podlagi dejansko vplačanih prispevkov, ne pa da se jo bremeni tudi z izplačevanjem pokojnin, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih.

Se pravi, da dokler pokojninska blagajna ne bo očiščena, bo še vedno potreben prispevek državnega proračuna. Tako so sedaj do transferja iz pokojninske blagajne upravičeni tudi zavarovanci s telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, vendar pa bi bilo edino pravilno, da bi  to pravico pridobili le tisti s poškodbo pri delu ali poklicno boleznijo.

To pa ni edina anomalija, obstaja tudi cel kup partizanskih pokojnin, pri čemer je najmlajši upravičenec mlajši od trideset let, prejemnikov pa naj bi bilo okoli 6.000, od konca druge svetovne vojne pa je že krepko več kot 70 let. Potem so tu še izredne pokojnine, zaslužne pokojnine, izjemne pokojnine, športne pokojnine … Te »pokojnine« naj bi bile sicer posredno financirane iz državnega proračuna, vendar pa vse to ustvarja nepregledno zmešnjavo in slabo voljo pri ljudeh.

Edino pravično bi bilo, da se pokojninski sistem očisti vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, s čimer bo le-ta postal preglednejši in pravičnejši. Pravice, ki se sedaj financirajo preko pokojninske blagajne iz državnega proračuna, se morajo iz pokojninskega sistema izločiti in urediti z drugimi sistemskimi zakoni. S takim ukrepom bo pokojninska blagajna preglednejša, kar bo vplivalo tudi na večjo motiviranost za zavarovanje in vplačevanje. In le tako se lahko dolgoročno zagotovi dostojne pokojnine, in seveda zagotovi finančno vzdržnost pokojninskega sistema na dolgi rok.

In takrat (ko bo pokojninska blagajna postavljena na poštenih temeljih) ne bo več potrebno izplačevati solidarnostnega dodatka, saj bodo pokojnine penzionistov, ki so oddelali celotno delovno dobo dovolj visoke, da ne bodo potrebovali državne pomoči. Kot sem poudaril že na začetku, za ranljive skupine (ne glede na kategorijo) mora skrbeti država s sistemskimi zakoni (saj smo socialna in pravna, ne pa socialistična država, čeprav bi nekateri želeli, da bi bila), vendar upokojenci z polno delovno dobo nikakor ne bi smeli spadati med te skupine.

Gostujoči avtor prispevka je dr. Štefan Šumah

30 komentarjev

  1. Avtor skače sam sebi v hrbet. Zahteva “očiščenje” pokojninske blagajne vseh izdatkov, ki niso posledica predhodnih vplačil zavarovancev. To bi privedlo do bankrota pokojninske blagajne, saj vplačila delovno aktivnih zavarovancev ne zadoščajo za izplačila tekočih pokojnin. Državno subvencioniranje je nujno, da sistem pokojninskega zavarovanja ne razpade. Anomalije kot so pokojnine ljudem, ki naj bi bili stari 30 let, kot navaja, nit treba reševat z razrušenjem pokojninskega sistema, temveč z odpravo teh anomalij.

      • Rasputin, prikladno se pozablja, da je bila pokojninska blagajna zvrhano polna, vendar jo je država v času Drnovška – izropala. Od takrat si ni več opomogla. Sedaj govoriti, da se upokojencem subvencionira? Sprenevedanje! Ko se je jemalo, pa ni bilo sprenevedanja!
        Iz pokojninske blagajne naj dobijo denar samo tisti, ki so vanjo vplačevali!
        Je to tako težko razumeti?

        Za socialo in “nagrade” pa se naj plačuje iz drugih virov. Zaradi mene lahko ukinejo večno financiranje lenuhom iz Metelkove! Pa še marsikaj bi se našlo.

      • Stajerska, nisem prepričan, da razumeš, kako deluje pokojninska blagajna, čeprav je njeno delovanje sila preprosto: na eni strani ima pokojniska blagajna prilive, ki jih predstavljajo vplačila delovno aktivnih zavarovancev, na drugi strani pa ima blagajna odlive, ki jih predstavjajo izplačila pokojnin.

        Kdaj je pokojninska blagajna imela višek vplačil nad izplačili, ne vem, vsekakor pa je to bilo že zelo dolgo nazaj, kajti število upokojencev in obseg izplačil pokojnin zanje se neprestanov viša, število aktivnega prebivalstva in obseg vplačil v pokojninsko blagajno pa je stalno nižji. Razliko solidarnostno pokriva država oziroma davkoplačevalci.

        Kako bi kdo lahko izropal pokojninsko blagajno, ki je vedno v minusu, pa ne vem. Problem je podoben problemu cerkvene miši, ki je tudi v glavnem lačna.

  2. Dragi moji v aktualni vladi, sita sem “talanja” denarja “ranljivim”, ki so pogosto v pokojninsko blagajno zelo malo prispevali ali pa nič. Smejejo se nam lahko, saj kar dobivajo! Pa energetski boni, rekreacija itd.
    To je že tretji dodatek tistim, ki so “ranljivi” in tisti, ki presegajo samo za 50 centov ta limit 632 €, so že z vsemi dodatki krepko čez “ranljivi” prag. Upokojence spravlja vlada s temi dodatki na uravnilovko.
    Ko bo vlada, katerakoli, očistila pokojninsko blagajno čez štirideset kategorij, ki dobivajo pokojnine iz tega žakla, pa niso nikoli niti kihnili vanj, bom ploskala.
    Dajte no, prejemniki borčevskih pokojnin, športnih in še vrsta drugih? Država deli denar tistim, ki so zelo malo delali in so “ranljivi” ali pa nič.
    Poglejmo samo borzo dela! Iščejo se delavci, pa še vedno jih je preveč na borzi, ki dela – zelo udobno – ne najdejo! Ko jim je ponujeno, pa ga odklonijo.
    Teh anomalij imamo dovolj!

  3. Z zakonom bi moralo biti prepovedano, da se iz pokojninske blagajne izplačujejo socialni dodatki. Že tako so nam komunisti pokojninsko blagajno večkrat izropali, nazadnje za gradnjo karavanškega predora. Osebno nimam nič proti solidarnosti in socialnim dodatkom, a ti naj se izplačujejo mimo ZPIZ in na osnovi dejanskega stanja. Tako pa takšne dodatke dobijo tudi tisti, ki se vozijo v BMW, Audijih in MB, ker se zaradi dolgoletnega komunističnega upravljanja državne uprave ne ve kdo pije in žre na naš račun. Jasno je, da je naprimer za 20 let dela pokojnina le delna in treba se je vprašati, zakaj ima nekdo le 20 let delovne dobe. Če je za to kriva bolezen, potem je človeku potrebno izplačevati invalidnino, a ne preko pokojninske blagajne. Če pa je človek raje delal na črno in to celo v tujini, za takšne pa je potrebno kvečjemu kuhati topli obrok, ne pa da se vozijo okoli v BMW in se nam smejijo.

      • Ja pa saj ravno to trdim, da je potrebno invalidnine ločiti od pokojnin, ker potem stalno poslušamo kako so nizke pokojnine, ki to dejansko sploh niso, namreč invalidninani ni pokojnina, še huje pa je, ko gre za delne pokojnine za 20 ali 30 let delovne dobe, govori pa se o nizkih pokojninah, vedno pa se pozabi povedati, da so to delne pokojnine. Tudi zaradi te socialistične godlje so pokojnine delavcev, ki so dejansko oddelali 40 let velikokrat sramotno nizke, v primerjavi s tistimi, ki so delali na črno doma in v zamejstvu in jih sedaj rešujemo. Znana je basen o čričku in mravlji in socializem podpira čričke, ker je teh ravno v takem režimu pretirano veliko in se še razmnožujejo, ker so črički ugotovili, da jih bodo komunisti vedno reševali za glasove na volilnih lističih.

      • Rasputin, hvala za poduk, čeprav mi ni potreben.
        Denar iz pokojninske blagajne je bil vzet za poplačilo “rdečih apetitov”.
        V času, če se ne motim, Drnovškove vlade. Takrat je bilo denarja dovolj – seveda za pokojnine. Ta hip se iz te malhe plačuje marsikaj, tudi kot potuha nekaterim skupinam, ki niso nikoli nič vplačevale. V preteklosti se je upokojencem tudi ukradla ena pokojnina letno.
        Da je upokojencev vedno več, je kriva politika upokojevanje še pred osamosvojitvijo, saj se je upokojevalo že pri petdesetih letih. V nekaterih službah še prej.

        Še enkrat, iz pokojninske malhe se naj plačuje tistim, ki so v aktivnih delovnih letih – tudi vanjo preko prispevkov vplačevali. Pika. Žal je res, da marsikomu manjkajo delovna leta, dobi tudi nižjo pokojnino. Bi bilo res pravično, da tisti s 15 leti delovne dobe, dobijo enako kot tisti s polno delovno dobo? Kaj pa so počeli vsa ostala leta? Delo na črno in črpanje socialnih transferjev?

        Če država misli, da mora ujčkati takšne, ki imajo “posebne zasluge”, naj plačuje to potuho iz drugih virov.

        Pritisk mi naraste, če samo pomislim na borčevske pokojnine. Najmlajši prejemnik le-te je star 30 let! Moramo imeti pa res nepregledne gozdove, saj je že 77 let od druge svetovne vojne, borčevske pokojnine pa kar ne usahnejo… še sedaj hodijo iz gozdov. Pravi čudež…

      • Denar iz pokojninske blagajne je bil vzet za poplačilo “rdečih apetitov”.
        V času, če se ne motim, Drnovškove vlade.
        +++
        Navedi kakšen vir za to trditev. Kar sam spremljam to problematiko, ima pokojninska blagajna stalen minus. Tudi če je kdaj imela plus, ni šlo za kak pomemben in trajen
        plus, saj so bile nekoč pokojnine relativno višje kot so danes (glede na plače).

      • Rasputin, hvala za poduk, čeprav mi ni potreben.
        +++
        Ne vem, če je res, kar praviš. Imam občutek, da misliš, da je v pokojninski blagajni nekakšna stalna velika rezerva denarja, ki jo lahko kdo izkoristi zase. V resnici pa ima ZPIZ mesečne prilive od plač in mesečno odlive za pokojnine, ki so večji od prilivov, kar pomeni, da mora še država mesečno primakniti manjkajočo vsoto, da ZPIZ lahko izpačuje pokojnine. Kako bi lahko kdo vzel tu denar zase, mi ni jasno.

  4. Bodoča vlada naj uredi pokojninski sistem tako, da korigira pokojnine vsem, najbolj pa t.im.ranljivim! Tudi če temu rečemo solidarnostna korektura! Izpod 800 Evr mesečno ne bi smel dobivati nihče, saj je nedostojno, da ljudje ne morejo prihraniti za kurjavo in minimalno dostojno preživetje! V nebo vpijoč greh je, da prejemajo mnogi v NVO za ” delo”, ki je vse drugo kot delo, več kot delavec, ki je vendarle v potu svojega obraza služil kruh! Po prepričanju sem socialdemokratka, seveda Janševega tipa! V državi, ki ji gre gospodarsko dobro, se mora najti denar za najnižji sloj! Tako verjamem, da je prav in zato tudi volim desnico!

  5. “Solidarnostni dodatek ni kategorija, ki spada v pokojninsko blagajno.”
    S tem se strinjam, toda ali naj bi se solidarnostni dodatek izplačeval tudi tistim, ki imajo visoke pokojnine? Prav je, da se vsaj nekoliko zaščiti tiste, ki imajo zelo nizke pokojnine. Pogosto so ti ljudje tudi dobivali nizko plačo tekom cele delovne dobe in živijo na pragu revščine.
    Po mojem mnenju so razne izredne in res visoke pokojnine neutemeljene. Mnogi so imeli že tekom delovne dobe razne privilegije, poleg visoke plače seveda! Sedaj pa je še pokojnina visoka! Nekateri upokojenci se dobesedno valjajo v denarju in ne vedo, kam z njim. Povrh vsega so velikokrat tudi izredno skopi, več denarja kot imajo, bolj skopi so. So si z delom res zaslužili take pokojnine? Svoj denar, ki ga nikakor ne uspejo porabiti, bodo lahko velikodušno razdelili otrokom in vnukom. Znanec se mi je pohvalil, kakšno pokojnino ima in v trenutku sem izračunala, da tolikšen znesek bova imela oba midva z možem skupaj! Je to pošteno? Je res s svojim delom ustvaril in dal državi toliko, kot midva oba skupaj? (pa nisem nevoščljiva, niti malo, zase si želim edino zdravja).
    Kaj pa vsi tisti, ki so delali 40 let ali kakšno leto manj, pa so zboleli in umrli? Moj stric npr. je tik pred upokojitvijo zbolel za rakom in na smrtni postelji podpisal obvestilo o upokojitvi? Imel je 41 let delovne dobe! Kam gre pa to?! In še kar nekaj takih primerov poznam.

  6. V Sloveniji predstavljajo odhodki za pokojnine trenutno cca. 4,6 MRD EUR. Najnižja pokojnina je nekaj pod 300 EUR, najvičja okrog 3.000 EUR. Je pa treba vedeti, da 300 EUR pokojnine prejemajo tisti, ki so izpolnili min. delavno dobo 15 let. Pomeni, da jim do 40 let manjka kar konkretna delovna doba. Povprečna pokojnina je cca. 830 EUR.
    Trenutno imamo primankljaj v pokojninski blagani za cca. 400 MIO EUR, kar je bistveno manj kot recimo lansko leto, ko je bil skoraj še enkrat večji. Razlogov je več. Bistveno več zaposlenih in posledično več prilivov iz prispevkov in na drugi strani je zaradi korone več ljudi umrlo.
    Solidarnostni dodatek dobijo samo tisti, ki prejemajo najnižje pokojnine. Meja je določena pri točno določeni vrednosti, kar je seveda problem za tiste, ki so malo nad to vrednostjo in padejo ven. Ampak popolnoma pravičnega sistema ni. Se bi pa dalo sedanji sistem malo prilagoditi.
    Ocenjuje se, da bi primankljaj lahko izničili na dva načina. Prvi je seveda, da podjetja plačujejo višji prispevek v bruto plači. To bi seveda pomenilo višji strošek delodajalcev. Glede na to, da se je minimalna plača že 2x zvišala in da se zvišujejo tudi plače zaradi dviga življenskih stroškov, ni za prišakovati, da bi uveljavili to rešitev. Hitrega dviga plač tudi ne bo, saj bi to pomenilo zmanjšanje konkurenčnosti podjetij. Sledilo bi odpuščanje in manj prispevkov. Najboljša rešitev bi bila, da se zmanjšuje strošek v javni upravi in se razlika nameni za ZPIZ. Verjetno bi lahko največ oklestili stroške raznih NVO-jev in pa pri digitalizaciji delovanja javne uprave.

  7. slovenc sm – dolgoročno bi morda veljal razmislek spodbujanja neobdavčenega varčevanja ljudi v nekakšnem tretjem stebru preko pokojninskih skladov (kar je praksa v tujini) ali kot je to v ZDA preko neobdavčenega vlaganja na borzi. Bi pa morali več družb spraviti na borzo obenem pa morda ljudi spodbujati da denar davčno ugodno oplemenitijo na tujih kapitalskih trgih.

    Tu je primer članka iz Dela: https://old.delo.si/ozadja/vroci-skladi-hrvati-vlagajo-mi-se-prerekamo.html

    Dejstvo je, da se je slovenski pokojninski sistem izpel ter da z proračunskim zalivanjem rešitve ne bomo mogli urediti. Ob omenjenemu bi se morda lahko zgledovali po Avstraliji, kjer so vplačila v pokojninsko blagajno enaka in praktično je osnovna pokojnina enaka, samo ena, ostalo pa si ljudje prislužijo, priinvestirajo oz. prihranijo sami, ter so za svoj (nad)standard v starosti odgovorni sami.

    • Samo želite si avstralskega ali ameriškega sistema pokojnin. Tamkajšnji sistem ni solidarnosten, temveč temelji na realni vplačilih v zasebni pokojninski sklad, v katerem prostovoljno varčujejo vlagatelji. V naši miselnosti bi to pomenilo, da bi polovica ljudi raje denar sproti zapravila kot ga vlagala v pokojninski sklad in bi bili na stara leta brez pokojnine. Druga njevarnost, ki bi bila še posebej izrazita v naši plenilski poslovni “kulturi”, bi bil bankrot pokojninskega sklada, tudi nameren. Denar varčevalcev bi izginil, vlagatelji pa bi ostali brez pokojnin.

      Zahvalite Boga za solidarnostni sistem, ki ga imamo. Ni idealen, lahko se v detajlih izboljša, njegova razgradnja pa bi bila nacionalna katastrofa, ki bi nas pripeljala v položaj, ko bi veliko ljudi preprosto bilo brez pokojnin in bi bili na stara leta odvisni od otrok ali pa bi enostavno končali kot klošarji.

      • Rasputin, nisi me dobro prebral.
        To se je zgodilo v obdobju Drnovškove vlade. Takrat so se pobrale vse rezerve, ki jih ni bilo malo. Ostalo ni nič.
        Sedaj pa res pomaga država.
        Glede avstralske pokojnine pa imam mnenje, da je najbolj realna.
        Ko se upokoji direktor ali čistilka, dobita oba enak znesek.
        Direktor si je moral v času aktivne zaposlitve ustvariti svoj pokojninski sklad, iz katerega kasneje črpa, če hoče ohraniti svoj slog življenja. Vendar čistilka, lahko od tega zneska – solidno živi. To je to!
        To je nekaki UTD za vse enako – kot osnovna pokojnina.
        Vendar so tudi prispevki prirejeni.

        Pri nas ima upokojena čistilka, ki je delala v dobri firmi, višjo pokojnino, kot delavec v slabši firmi. To so anomalije.

      • Ko se upokoji direktor ali čistilka, dobita oba enak znesek.
        ++++
        Štajerksa, Avstralija ima pokojninski sistem, ki temelji na treh stebrih. Eden od njih je državna starostna pokojnina, ki ni odvisna od vplačil v pokojninski sklad in se izplačuje upravičencem, ko dosežejo predpisanom starost, neposredno iz proračuna in je res za vse enaka. Gre v bistvu za povsem solidarnostno shemo, ki omogoča skromno preživetje tistim, ki na stara leta ostanejo brez dohodkov, četudi nimajo niti dneva delovne dobe, ostalim pa predstavlja češnjo na torti.

        Toda večina Avstralcev, ki ima ustrezno delovno dobo, dobiva pokojnino še iz dveh drugih stebrov. Tako da je pokojnina čistilke in direktorja vse prej kot eneka, razlika v višini pa je bistveno večja kot pri nas.

        Kar zadeva izpraznjene pokojninske blagajne v času Drnovška, pa mislim da to ne drži vode.

      • rasputin – kot omenjaš bi sam samo nadgradil državno penzijo, ki se izračuna iz prispevkov z možnostjo dodatnega neobdavčenega varčevanja. Na ta način bi na dolgi rok razbremenili breme, ki pade na proračun, seveda bi pa komponenta državnega deleža pokojnine temelječega na delovni dobi in prispevkih – ostala.
        Kar se tiče zavarovanja pred bankroti pokojninskih skladov se strinjam da to je problem, sem pa prepričan, da bi lahko pogledali zglede iz tujine (državna garancija za del privarčevanih sredstev, državni nadzor nad skladi, morda kotiranje državnega pokojninskega sklada na borzi, itd.). Pač čim več varovalk, seveda pa nobena zaščita ni 100%.

  8. Trenutno imamo primankljaj v pokojninski blagani za cca. 400 MIO EUR, kar je bistveno manj kot recimo lansko leto, ko je bil skoraj še enkrat večji.
    ++++
    Trenutno smo v letu 2022 in še ne vemo,koliko bo znašal primanjkljaj v pokojninski blagajni. V letu 2020 je znašal ca 1,2 milijarde. Podatek za leto 2021 pa ne vem, če je že znan.

  9. Lep pozdrav vsem,
    vidim da se večina strinja, da so v našem pokojninskem sistemu anomalije. Jaz v kolumni samo govorim o tem, da je potrebno te anomalije odpraviti in da mora biti pokojnina posledica vplačanega, ne pa da se iz pokojninskega sklada izplačujejo izredne pokojnine, partizanske pokojnine… in invalidnina, ki nima vzroka iz dela. In trdim, da je to potrebno reševati na drugačen način, s sistemsko zakonodajo za posamezno področje. Podobno velja za izplačilo solidarnostnih dodatkov, ki kvarijo razmerja med izplačanimi pokojninami (kar sem tudi računsko utemeljil). To ali so pokojnine nizke ali visoke (sicer vsi vemo, da so nizke) pa sploh nisem razpravljal in tudi o tem ne ali je nekdo delal 15 ali 40 let, pač pa sem postavil samo trditev da bi morale biti pokojnine odvisne od vplačil v pokojninsko blagajno in za tem tudi stojim.

    • Štefan Šumah, če bi bile pokojnine odvisne samo od vplačil v pokojninsko blagajno, brez solidarnostnih subvencij iz državnega proračuna, bi bile še nižje kot so, ker so prilivi v pokojninsko blagajno premajhni za izplačevanje pokojnin v sedanjem obsegu. To je menda zelo enostavno razumeti.
      Anomalije kot so borčevske pokojnine ljudem, ki nikoli niso bili borci, če prav razumem problem, pa je možno odpraviti brez sesutja sistema.

      Kar zadeva invalidskega zavarovanja, pa bi bila izključitev iz ZPIZ le nepotrebna administrativna sprememba, ki bi zgolj povečala stroške sistema, saj bi morali obstajati dve zavarovalnici namesto sedanje ene. Ker daje država velik del sredstev za izplačevanje pokojnin, je to moč razumeti na način, da daje celoten manjkajoči del iz naslova invalidskega zavarovanja, ki ga zavarovanec ni mogel plačevati skozi predpisano delovno
      dobo, ker je pač prej postal nezmožen za delo.

      • A sem kje omenil nefinanciranje s strani države? Govorim samo o čiščenju blagajne. Zakaj bi za invalidnine izplačevali iz pokojninske blagajne, če niso posledica dela, saj niso pokojnina, pač pa socialna kategorija. Kdo pa bi vplačeval v drugo pokojninsko zavarovalnico o kateri pišete. Potem pa tu niso samo partizanske pokojnine, so še športne, pa apanaža akademikom, pa kulturnikom… Rešitev je demografski sklad, ki pa mora biti dobro upravljan. Ostalo pa se rešuje s sistemskimi zakoni.

  10. Zakaj bi za invalidnine izplačevali iz pokojninske blagajne, če niso posledica dela,
    +++
    ZPIZ je zavarovalnica. V primeru invalidskega zavarovanja je to zlahka primerljivo s katerimkoli drugim zavarovanjem. Zavarovanje temelji na tem, da vplačuješ premijo za morebitno nezgodo, v primeru le-te, pa ti zavarovalnica poplača škodo.
    Poslovanje zavarovalnica temelji na tem, da so vplačila premij višja od izplačanih škod.
    V primeru zavarovanja za invalidnost zavarovanec vplačuje vsak mesec premijo (določen delež prispevka za zdravstveno in invalidsko zavarovanje) za slučaj, če bo predčasno invalidsko upokojen in bo torej izgubil dohodek iz dela.
    Zavarovancev, ki vplačujejo za invalidnost je veliko, invalidov znatno manj, zato je moč predvidevati, da tu ne nastaja minus. Če pa nastaja, ga pokriva država.

    Ločevanje pokoninskega in invalidskega zavarovanja vsebinsko ne bi spremenilo ničesar, država pa bi imela le znantno višje stroške, saj bi morala imeti dva različna zavoda s celotno upravno strukturo, ki ni majhna.

    • Spet narobe, govorim o tem “če bo predčasno invalidsko upokojen in bo torej izgubil dohodek iz dela”, sedaj pa se iz te blagajne plačuje tudi tem, kjer ni te podlage (npr. slepi, z prirojeno invalidnostjo, invalidi postali v otroštvu). To je potrebno sistemsko rešiti.

      • Je že rešeno: država daje subvencijo ZPIZu tudi za tiste, ki niso delovni invalidi. Bolj sistemsko kot tako ne more biti.
        Ko bo pokojninska blagajna imela plus, kar žal ne bo nikoli, razen če izvedejo avtanazijo nad upokojenci, takrat bi se upokojenci lahko uprli plačevanju pokojnin, ki ne izvirajo iz dela in bi lahko zahtevali, da jih plačuje država.
        Dokler ima pokojninska blagajna minus, ki ga pokriva država, pa žal ni podlage za protest.

Komentiraj