Šola brez ocen in urnika veliki hit v prestolnici Nemčije
POSLUŠAJ ČLANEK
14-letni Berlinčan Anton Oberländer je prepričljiv govorec. Ko je lani skupaj s prijatelji na taborjenju v Cornwallu ostal brez centa, je prepričal uslužbence na nemških železnicah, da so mu podarili nekaj kart. Vodstvo železnic je tako osupnil, da so ga povabili k nagovoru dvestotih zaposlenih.
Njegovo samozavest je v veliki meri pripisati edinstveni izobraževalni ustanovi, Evangeličanski šoli Berlin-Center, ki je tradicionalni pristop k učenju obrnila na glavo, piše The Guardian.
Če bi večino šolarjev omenjene šole vprašali, kateri je njihov najljubši predmet, bi ponudili nenavaden odgovor: izziv. Zanj šolarji med dvanajstim in štirinajstimi letom dobijo 150 evrov, s katerimi si morajo organizirati tritedensko dogodivščino. Nekateri najamejo kajak, drugi gredo na kmetijo. Naš Anton si je tako organiziral treking po južni obali Anglije.
Med predmeti, na katere ne naletimo na drugih šolah, je tudi "odgovornost", v katerem kot prostovoljci pomagajo starejšim in bolnim sovrstnikom.
Na šoli se najdejo, čeprav v omejenem številu, "običajni" predmeti, kot so matematika, angleščina in nemščina, a snov se podaja brez strukturiranih urnikov in otrok se sam odloči, kdaj bo pisal test.
Toda naj se sliši tako razpuščeno, mora šolar konec vsakega tedna napisati, kaj je v minulem tednu dosegel, na kaj je še posebej ponosen in kaj želi še izboljšati. Njegov zapis je osnova za tedenski pogovor z mentorjem.
Šola je bila ustanovljena leta 2007 s šestnajstimi učenci, devet let kasneje pa jo obiskuje petsto otrok, z dolgo čakalno vrsto tistih, ki bi se jim želeli pridružiti.
Ravnateljica šole Margret Rasfeld meni, da je zdaj najboljša popotnica šole sposobnost učencev, da se znajo sami motivirati.
"Cilj napredne šole mora biti pripraviti mlade ljudi, da se soočajo s spremembo, ali še bolje, da se sprememb veselijo. V 21. stoletju bi morala šola razvijati močne osebnosti," pravi.
Na njeni šoli šolarje spodbujajo, naj si sami domislijo načine, kako izboljšati svoje sposobnosti. Na primer, da namesto testa iz matematike sprogramirajo računalniško igrico. Anton se je na svojem tritedenskem trekingu po angleških obalah naučil več angleščine, kot v večih letih učenja tega jezika v šoli.
Rasfeldova pri tem priznava, da je veliko težje dobiti učitelje, ki bi se bili pripravljeni prilagoditi novemu učnemu programu, kot učence, ki bi v njem želeli sodelovati.
Vseeno v izobraževalnem procesu obstajajo stroga pravila. Učenci, ki v času šole zapravljajo čas, morajo v šolo priti še v nedeljo, da nadoknadijo zamujeno. "Več ko imaš svobode, več strukturiranega pristopa potrebuješ," pravi Rasfeldova.
Zaradi občudovanja vrednih rezultatov šola postaja vedno bolj znana. Okoli štirideset drugih šol v Nemčijivsaj deloma v svoj učni program že vključuje Rasfeldine metode. Tako znotraj šole deluje "laboratorij za inovacije v izobraževanju", v katerem razvijajo učbenike za tovrstne šolske pristope.
Njegovo samozavest je v veliki meri pripisati edinstveni izobraževalni ustanovi, Evangeličanski šoli Berlin-Center, ki je tradicionalni pristop k učenju obrnila na glavo, piše The Guardian.
Privzgajajo odgovornost in vzpodbujajo izziv
Če bi večino šolarjev omenjene šole vprašali, kateri je njihov najljubši predmet, bi ponudili nenavaden odgovor: izziv. Zanj šolarji med dvanajstim in štirinajstimi letom dobijo 150 evrov, s katerimi si morajo organizirati tritedensko dogodivščino. Nekateri najamejo kajak, drugi gredo na kmetijo. Naš Anton si je tako organiziral treking po južni obali Anglije.
Med predmeti, na katere ne naletimo na drugih šolah, je tudi "odgovornost", v katerem kot prostovoljci pomagajo starejšim in bolnim sovrstnikom.
Na šoli se najdejo, čeprav v omejenem številu, "običajni" predmeti, kot so matematika, angleščina in nemščina, a snov se podaja brez strukturiranih urnikov in otrok se sam odloči, kdaj bo pisal test.
Toda naj se sliši tako razpuščeno, mora šolar konec vsakega tedna napisati, kaj je v minulem tednu dosegel, na kaj je še posebej ponosen in kaj želi še izboljšati. Njegov zapis je osnova za tedenski pogovor z mentorjem.
Ustvariti računalniško igrico namesto pisanja testa iz matematike
Šola je bila ustanovljena leta 2007 s šestnajstimi učenci, devet let kasneje pa jo obiskuje petsto otrok, z dolgo čakalno vrsto tistih, ki bi se jim želeli pridružiti.
Ravnateljica šole Margret Rasfeld meni, da je zdaj najboljša popotnica šole sposobnost učencev, da se znajo sami motivirati.
"Cilj napredne šole mora biti pripraviti mlade ljudi, da se soočajo s spremembo, ali še bolje, da se sprememb veselijo. V 21. stoletju bi morala šola razvijati močne osebnosti," pravi.
Na njeni šoli šolarje spodbujajo, naj si sami domislijo načine, kako izboljšati svoje sposobnosti. Na primer, da namesto testa iz matematike sprogramirajo računalniško igrico. Anton se je na svojem tritedenskem trekingu po angleških obalah naučil več angleščine, kot v večih letih učenja tega jezika v šoli.
Rasfeldova pri tem priznava, da je veliko težje dobiti učitelje, ki bi se bili pripravljeni prilagoditi novemu učnemu programu, kot učence, ki bi v njem želeli sodelovati.
Več je svobode zahteva več strukture
Vseeno v izobraževalnem procesu obstajajo stroga pravila. Učenci, ki v času šole zapravljajo čas, morajo v šolo priti še v nedeljo, da nadoknadijo zamujeno. "Več ko imaš svobode, več strukturiranega pristopa potrebuješ," pravi Rasfeldova.
Navdih za druge šole
Zaradi občudovanja vrednih rezultatov šola postaja vedno bolj znana. Okoli štirideset drugih šol v Nemčijivsaj deloma v svoj učni program že vključuje Rasfeldine metode. Tako znotraj šole deluje "laboratorij za inovacije v izobraževanju", v katerem razvijajo učbenike za tovrstne šolske pristope.
Zasebna šola za revne in bogate, verne in ateiste
Čeprav šola temelji na evangeličanskih vrednotah in se dan začne z jutranjo molitvijo, enkrat mesečno pa z obredi, je krščenih šolarjev zgolj tretjina.
In četudi je zasebna šola, veliko otrok prihaja iz migrantskega okolja, okoli sedem odstotkov jih prihaja iz družin, kjer se nemščine ne govori.
Šolnina se izračuna po finančnih zmožnostih staršev, pokriva jo evangeličanska fundacija, ki podpira več evangeličanskih šol v Belinu.
Čeprav šola temelji na evangeličanskih vrednotah in se dan začne z jutranjo molitvijo, enkrat mesečno pa z obredi, je krščenih šolarjev zgolj tretjina.
In četudi je zasebna šola, veliko otrok prihaja iz migrantskega okolja, okoli sedem odstotkov jih prihaja iz družin, kjer se nemščine ne govori.
Šolnina se izračuna po finančnih zmožnostih staršev, pokriva jo evangeličanska fundacija, ki podpira več evangeličanskih šol v Belinu.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
marko.tusek
Ni se nam potrebno ozirati po tujini, saj imamo dve taki osnovni šoli že v Sloveniji: v Ljubljani in Mariboru. Gre za zasebni šoli, ki izvajata poučevanje po metodi montessori pedagogike, katerih program je priznan s strani MIZŠ.
Nimajo ne ocen, ne pišejo testov, nimajo domačih nalog, delovnih zvezkov, peresnic, saj svinčnike, radirke, barvice ... dobijo v šoli. Tudi klasične postavitve klopi v razredih ni, tabel ne uporabljajo, ker podajanje nove snovi poteka po skupinicah (cca. 5 otrok naenkrat). V razredih so skupaj sovrstniki iz ene triade. Tudi klasičnega urnika nimajo, ne zvonca, malicajo v razredu na način, da si sami postrežejo, ko so lačni.
V Sloveniji se zgodi veliko dobrih, novih, inovativnih stvari, vendar nihče zares o tem ne poroča. In Slovenci imamo neverjeten potencial, tako rekoč na vseh področjih, le razvijati si ga ne upamo, saj nas je preveč strah, kaj si bodo drugi mislili, da bomo propadli, da nam ne bo uspelo in podobno.
LP, Marko
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.