"Šokantna" prikritja v trikotniku Cerkev-duhovnik-verniki

Fotografija je simbolična (vir: Flickr)
POSLUŠAJ ČLANEK
»ŠOKANTNO: Poglejte kaj je slovenski župnik počel otrokom pri verouku!«, smo lahko brali pred dnevi. Zgodba o ljutomerskem župniku, ki je bil umaknjen iz župnije, je znova odprla pandorino skrinjico o »grozljivem ravnanju duhovnikov«.

Uradno je malo znanega, nekaj med novim fizičnim nasiljem – isti župnik je bil pred 15 leti že pogojno obsojen zaradi »surovega ravnanja z 12-letnim dečkom« (ker je fant spal na mizi, naj bi mu spodnesel roko, na katero je bil naslonjen in bil tako kriv, da se je fant udaril v glavo) – in spolnim nadlegovanjem, o katerem ni znanega nič.

Župnik je sicer sam zapisal, da bo »krivico voljno trpel«, javni podatki o tem, kaj natančno se je zgodilo pa ne obstajajo. Cerkev primer preiskuje sama, prijave na policiji ni oz. je domnevne žrtve niti ne želijo, župnika pa je škofija takoj umaknila iz župnije. Neuradno gre za nov primer »nasilja« nad otroki.
Ekspertna skupina za reševanje primerov spolnih zlorab je v skoraj desetletju obravnavala tri primere prijav na tem področju.

V breme Cerkve ...


Razumeti je škofa, ki je preventivno umaknil duhovnika iz župnije. Da mu ne bi kdo očital, da ga je pustil v župniji kljub tveganju, da se domnevna zloraba nadaljuje. Kaj se je res dogajalo, bi morali izvedeti, ko bo cerkvena preiskava končana. Tako vsaj upamo.

Vemo namreč, da ima (posebej še) slovenska Cerkev močno tendenco, da se v odločilnih trenutkih raje odloči za počasen in previden odgovor javnosti – namesto, da bi nastopala odločno kot uči Kristusov zgled. PR že tako ni njeno močno področje, ko pa napake raje prikriva, kot jih odkrito obsodi in s tem tiho odobrava in podpira stvari, ki se ne bi smele dogajati (npr. kronični alkoholizem, moralne prekrške), ljudem daje zgled, ki je diametralno nasproten od njenega nauka.

Zlorabe so še posebej občutljivo področje – ki načenja ugled Cerkve v svetovnem merilu. Števila primerov fizičnega nasilja posvečenih oseb ne vodi nihče, Ekspertna skupina za reševanje primerov spolnih zlorab pa je v skoraj desetletju, odkar obstaja, obravnavala tri primere prijav na tem področju. V Sloveniji so takšni primeri statistično res velika redkost.

Širom sveta jih je največ na enkrat v zgodovini razkril The Boston Globe, preiskava pa je bila kasneje uprizorjena tudi v filmu Spotlight (2015). Nedavno se je tudi papež Frančišek opravičil čilskim žrtvam spolnih zlorab s strani duhovnikov. A hkrati poudaril, da verjame, da je škof, obtožen prikrivanja spolnih zlorab, nedolžen. Vsak takšen primer je preveč, sploh za institucijo kot je Cerkev.
»Obtožen je bil (spolne) zlorabe« je značka, ki človeka zaznamuje za vse življenje. Še posebej, če so obtožbe lažne.

... in v njen zagovor ...


Hkrati je tudi lažnih obtožb v času, ko se Cerkev blati na vsakem koraku, veliko. Je kaj lažje kot obtožiti človeka fizične ali spolne zlorabe? V primerih ločitev je v boju za otroke to enkratno orožje (v večini primerov mater), ki vedno vžge.

»Obtožen je bil (spolne) zlorabe« je značka, ki človeka zaznamuje za vse življenje. Še posebej, če so obtožbe lažne. Spomnite se slovenskega duhovnika Gregorja Kuneja, ki je bil oproščen šele po letih sodnih bojev. Duhovniki se takšnih napadov najbolj bojijo, ker so proti njim zelo nemočni in razen vere v pravno državo ter šibko zaščito Cerkve, nimajo prave obrambe.

Lahko se ljudem le zamerijo; lahko drugače vodijo finance kot bi si želel kakšen župnijski veljak, lahko so preveč ali premalo konservativni, preveč odločno pridigajo ali pa ljudem preprosto niso všeč iz kateregakoli razloga že. Pismo ali dve, podkrepljeno še z obtožbo, ki jo mediji vedno vestno zgrabimo in župnika ni več. Preprosto, ne?

Ne, nočemo, da duhovnik ali kdorkoli tepe ali kakorkoli zlorablja otroke. Pri čemer je nujno poudariti, da je dandanes zloraba otroka skoraj že to, da otroka grdo pogledaš, verska vzgoja pa je v tej državi za časom in razvojem že desetletja veliko zlo, ki bi ga radi likvidirali s podobnim zanosom, kot nekoč duhovnike.

A tudi v tem primeru bi veljalo enako kot pri vseh #metoo zgodbah. Zloraba, če se je res zgodila, bi morala biti prijavljena, pa naj gre za duhovnika, igralca, učiteljico, soseda ali družinsko mati. Sicer gre le za laž, osebno obračunavanje in krhanje ugleda, ki bi se mu prav tako morali postaviti po robu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30