"Šokantna" prikritja v trikotniku Cerkev-duhovnik-verniki
POSLUŠAJ ČLANEK
»ŠOKANTNO: Poglejte kaj je slovenski župnik počel otrokom pri verouku!«, smo lahko brali pred dnevi. Zgodba o ljutomerskem župniku, ki je bil umaknjen iz župnije, je znova odprla pandorino skrinjico o »grozljivem ravnanju duhovnikov«.
Uradno je malo znanega, nekaj med novim fizičnim nasiljem – isti župnik je bil pred 15 leti že pogojno obsojen zaradi »surovega ravnanja z 12-letnim dečkom« (ker je fant spal na mizi, naj bi mu spodnesel roko, na katero je bil naslonjen in bil tako kriv, da se je fant udaril v glavo) – in spolnim nadlegovanjem, o katerem ni znanega nič.
Župnik je sicer sam zapisal, da bo »krivico voljno trpel«, javni podatki o tem, kaj natančno se je zgodilo pa ne obstajajo. Cerkev primer preiskuje sama, prijave na policiji ni oz. je domnevne žrtve niti ne želijo, župnika pa je škofija takoj umaknila iz župnije. Neuradno gre za nov primer »nasilja« nad otroki.
Razumeti je škofa, ki je preventivno umaknil duhovnika iz župnije. Da mu ne bi kdo očital, da ga je pustil v župniji kljub tveganju, da se domnevna zloraba nadaljuje. Kaj se je res dogajalo, bi morali izvedeti, ko bo cerkvena preiskava končana. Tako vsaj upamo.
Vemo namreč, da ima (posebej še) slovenska Cerkev močno tendenco, da se v odločilnih trenutkih raje odloči za počasen in previden odgovor javnosti – namesto, da bi nastopala odločno kot uči Kristusov zgled. PR že tako ni njeno močno področje, ko pa napake raje prikriva, kot jih odkrito obsodi in s tem tiho odobrava in podpira stvari, ki se ne bi smele dogajati (npr. kronični alkoholizem, moralne prekrške), ljudem daje zgled, ki je diametralno nasproten od njenega nauka.
Zlorabe so še posebej občutljivo področje – ki načenja ugled Cerkve v svetovnem merilu. Števila primerov fizičnega nasilja posvečenih oseb ne vodi nihče, Ekspertna skupina za reševanje primerov spolnih zlorab pa je v skoraj desetletju, odkar obstaja, obravnavala tri primere prijav na tem področju. V Sloveniji so takšni primeri statistično res velika redkost.
Širom sveta jih je največ na enkrat v zgodovini razkril The Boston Globe, preiskava pa je bila kasneje uprizorjena tudi v filmu Spotlight (2015). Nedavno se je tudi papež Frančišek opravičil čilskim žrtvam spolnih zlorab s strani duhovnikov. A hkrati poudaril, da verjame, da je škof, obtožen prikrivanja spolnih zlorab, nedolžen. Vsak takšen primer je preveč, sploh za institucijo kot je Cerkev.
Hkrati je tudi lažnih obtožb v času, ko se Cerkev blati na vsakem koraku, veliko. Je kaj lažje kot obtožiti človeka fizične ali spolne zlorabe? V primerih ločitev je v boju za otroke to enkratno orožje (v večini primerov mater), ki vedno vžge.
»Obtožen je bil (spolne) zlorabe« je značka, ki človeka zaznamuje za vse življenje. Še posebej, če so obtožbe lažne. Spomnite se slovenskega duhovnika Gregorja Kuneja, ki je bil oproščen šele po letih sodnih bojev. Duhovniki se takšnih napadov najbolj bojijo, ker so proti njim zelo nemočni in razen vere v pravno državo ter šibko zaščito Cerkve, nimajo prave obrambe.
Lahko se ljudem le zamerijo; lahko drugače vodijo finance kot bi si želel kakšen župnijski veljak, lahko so preveč ali premalo konservativni, preveč odločno pridigajo ali pa ljudem preprosto niso všeč iz kateregakoli razloga že. Pismo ali dve, podkrepljeno še z obtožbo, ki jo mediji vedno vestno zgrabimo in župnika ni več. Preprosto, ne?
Ne, nočemo, da duhovnik ali kdorkoli tepe ali kakorkoli zlorablja otroke. Pri čemer je nujno poudariti, da je dandanes zloraba otroka skoraj že to, da otroka grdo pogledaš, verska vzgoja pa je v tej državi za časom in razvojem že desetletja veliko zlo, ki bi ga radi likvidirali s podobnim zanosom, kot nekoč duhovnike.
A tudi v tem primeru bi veljalo enako kot pri vseh #metoo zgodbah. Zloraba, če se je res zgodila, bi morala biti prijavljena, pa naj gre za duhovnika, igralca, učiteljico, soseda ali družinsko mati. Sicer gre le za laž, osebno obračunavanje in krhanje ugleda, ki bi se mu prav tako morali postaviti po robu.
Uradno je malo znanega, nekaj med novim fizičnim nasiljem – isti župnik je bil pred 15 leti že pogojno obsojen zaradi »surovega ravnanja z 12-letnim dečkom« (ker je fant spal na mizi, naj bi mu spodnesel roko, na katero je bil naslonjen in bil tako kriv, da se je fant udaril v glavo) – in spolnim nadlegovanjem, o katerem ni znanega nič.
Župnik je sicer sam zapisal, da bo »krivico voljno trpel«, javni podatki o tem, kaj natančno se je zgodilo pa ne obstajajo. Cerkev primer preiskuje sama, prijave na policiji ni oz. je domnevne žrtve niti ne želijo, župnika pa je škofija takoj umaknila iz župnije. Neuradno gre za nov primer »nasilja« nad otroki.
Ekspertna skupina za reševanje primerov spolnih zlorab je v skoraj desetletju obravnavala tri primere prijav na tem področju.
V breme Cerkve ...
Razumeti je škofa, ki je preventivno umaknil duhovnika iz župnije. Da mu ne bi kdo očital, da ga je pustil v župniji kljub tveganju, da se domnevna zloraba nadaljuje. Kaj se je res dogajalo, bi morali izvedeti, ko bo cerkvena preiskava končana. Tako vsaj upamo.
Vemo namreč, da ima (posebej še) slovenska Cerkev močno tendenco, da se v odločilnih trenutkih raje odloči za počasen in previden odgovor javnosti – namesto, da bi nastopala odločno kot uči Kristusov zgled. PR že tako ni njeno močno področje, ko pa napake raje prikriva, kot jih odkrito obsodi in s tem tiho odobrava in podpira stvari, ki se ne bi smele dogajati (npr. kronični alkoholizem, moralne prekrške), ljudem daje zgled, ki je diametralno nasproten od njenega nauka.
Zlorabe so še posebej občutljivo področje – ki načenja ugled Cerkve v svetovnem merilu. Števila primerov fizičnega nasilja posvečenih oseb ne vodi nihče, Ekspertna skupina za reševanje primerov spolnih zlorab pa je v skoraj desetletju, odkar obstaja, obravnavala tri primere prijav na tem področju. V Sloveniji so takšni primeri statistično res velika redkost.
Širom sveta jih je največ na enkrat v zgodovini razkril The Boston Globe, preiskava pa je bila kasneje uprizorjena tudi v filmu Spotlight (2015). Nedavno se je tudi papež Frančišek opravičil čilskim žrtvam spolnih zlorab s strani duhovnikov. A hkrati poudaril, da verjame, da je škof, obtožen prikrivanja spolnih zlorab, nedolžen. Vsak takšen primer je preveč, sploh za institucijo kot je Cerkev.
»Obtožen je bil (spolne) zlorabe« je značka, ki človeka zaznamuje za vse življenje. Še posebej, če so obtožbe lažne.
... in v njen zagovor ...
Hkrati je tudi lažnih obtožb v času, ko se Cerkev blati na vsakem koraku, veliko. Je kaj lažje kot obtožiti človeka fizične ali spolne zlorabe? V primerih ločitev je v boju za otroke to enkratno orožje (v večini primerov mater), ki vedno vžge.
»Obtožen je bil (spolne) zlorabe« je značka, ki človeka zaznamuje za vse življenje. Še posebej, če so obtožbe lažne. Spomnite se slovenskega duhovnika Gregorja Kuneja, ki je bil oproščen šele po letih sodnih bojev. Duhovniki se takšnih napadov najbolj bojijo, ker so proti njim zelo nemočni in razen vere v pravno državo ter šibko zaščito Cerkve, nimajo prave obrambe.
Lahko se ljudem le zamerijo; lahko drugače vodijo finance kot bi si želel kakšen župnijski veljak, lahko so preveč ali premalo konservativni, preveč odločno pridigajo ali pa ljudem preprosto niso všeč iz kateregakoli razloga že. Pismo ali dve, podkrepljeno še z obtožbo, ki jo mediji vedno vestno zgrabimo in župnika ni več. Preprosto, ne?
Ne, nočemo, da duhovnik ali kdorkoli tepe ali kakorkoli zlorablja otroke. Pri čemer je nujno poudariti, da je dandanes zloraba otroka skoraj že to, da otroka grdo pogledaš, verska vzgoja pa je v tej državi za časom in razvojem že desetletja veliko zlo, ki bi ga radi likvidirali s podobnim zanosom, kot nekoč duhovnike.
A tudi v tem primeru bi veljalo enako kot pri vseh #metoo zgodbah. Zloraba, če se je res zgodila, bi morala biti prijavljena, pa naj gre za duhovnika, igralca, učiteljico, soseda ali družinsko mati. Sicer gre le za laž, osebno obračunavanje in krhanje ugleda, ki bi se mu prav tako morali postaviti po robu.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
6 komentarjev
korosec.france
Alo-Alo!
Alarm!
Bil je graditelj za občestvo, za narod!
Prisolil je zaušnico, spodnesel ročico - ni ravno lepo, ampak, da se to bobna z tavelikimi bobni?
Ker ni kazni za neumnosti in žlehtnosti, ker je vzgoja permisivna, bo naših otrok otroke še fino teplo.
Sic er pa, kaj bi se sekirali, saj bo šeriatsko pravo sekalo prste, ušesa in roke!
Permisivni vzgojitelji naroda hkrati zavestno delajo na tem, da našim otrokom tega hudiča naprtijo na glavo!
Temu se reče tudi :"Veleizdaja naroda in njegovih vitalnih interesov"!
MEFISTO
Če želiš otroke podučevati, moraš biti komunist ali socialist oziroma vsaj zmeden prenapet levičar.
NatalijaL
Če hočeš otroke poučevati, ali delati z njimi, jih moraš imeti rad in imeti moraš neskončno potrpljenje. Ni lahko obvladati skupino razposajenih, nemirnih (razvajenih otrok). Vsak ni za tako delo, pa naj si gre za duhovnike, vzgojitelje, učitelje, profesorje...Še starši pogosto ne morejo obvladati svojih otrok in jim gredo na živce!
Od duhovnikov pa vsi pričakujemo "nekaj več", da bi bili dobri dušni pastirji, da bi bili prijazni, da bi lepo pridigali, da bi znali peti, da bi bili za stare in mlade...Toda tudi duhovniki so samo ljudje!
Omenjeni župnik je lahko drugače v redu, vendar ni tip za otroke. Kdo ve, morda ima psihične težave ali celo z alkoholom, da ga vse moti in vznemirja ter spravi ob živce.
Pri nas poučujejo verouk katehistinje in kolikor vem, ni nobenih problemov.
Kraševka
Janez pohvalevreden opis osebe z dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. Vsak ima svoje talente. To, da je bil župnik bolj naklonjen gradnji kot pastorali ne vidim, da bi bilo kaj slabega. Vsak je to kar je. Kot opišeš ni delal za svoj žep, ampak je gradil za skupno dobro. To je pohvalevredno.
Zato pa je prav, da škofje ROTIRAJO z duhovniki, ker če se po župnijah menjujejo taki, ki skrbijo predvsem za duše in tem sledijo GOSPODARSTVENIKI je dobro za vernike. Nihče nima vseh vrlin, vsi skupaj pa vse. Tako je tudi z duhovniki.
Agresivnost je šibka točka, ki škodi osebi sami kot drugim. Tega je mnogo tudi med učitelji, policaji, zdravniki, sodniki in nekaj celo med duhovniki. Mislim, da ljudstvo vsem drugim poklicem tolerira več kot duhovnikom - smo pa vsi samo ljudje.
Kraševka
V današnjem času duhovnikom ni lahko. Družba postaja tako liberalna, da je že vse narobe prav. Duhovniki pa učijo 10 BOŽJIH zapovedi iz katerih lahko vsak spozna, kaj je prav in kaj ne. Med teh 10 zapovedi spada tudi ta, Ne laži ! Ne kradi!, Ne pričaj po krivem !, Ne nečistuj !..... Vse to današnja družba smatra za normalno.
Seveda, če duhovniki na glas povedo kaj ni prav, se jim ljudje včasih nalašč maščujejo z lažno obtožbo. Mislim, da je imela STARA Avstrija za lažno obtožbo zelo strogo KAZEN, nekje sem zasledila, da celo smrtno. Zgleda grozno - toda če pomislimo, da nekoga z lažno obsodbo "tudi moralno umorimo" to tudi razumemo. Poglejmo primer Magajne, ki ga je levi politični vrh lažno obsodil PEDOFILIJE (s pomočjo policije in novinarjev) in so ga vlačili po sodiščih. Po nekaj letih so ga sicer oprostili. Toda njega so "ubili politično in moralno. Celo družina je razpadla. Ta ki je bil izdelal lažni konstrukt pa ni bil kaznovan.
LAŽNE OBSODBE bi morale dobiti visoko kazen, tako kot za povzročitelja smrtne nesreče na cesti, čeprav ta ni bila naklepna. Lažne obsodbe pa so NAKLEP.
Pedofili pa bi morali biti obravnavani kot BOLNA oseba, pa naj bodo: zdravniki, duhovniki, učitelji ali trenerji. Taki pač z otroki ne bi smeli delati.
AlojzZ
"... ki bi se mu prav tako morali postaviti po robu."
Direktno ne gre. Perje iz vzglavnika, ki ga veter raznese, ne moreš več spraviti nazaj.
Indirektno? Beseda moža pokončne, pravične drže, ja to bi znala učinkovati.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.