Osmi marec že dobro stoletje v nekaterih deželah velja za dan žena. Originalno se sicer praznik imenuje »dan delovnih žena«, to pa označuje tudi njegovo ozadje in zgodovino. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga predvsem v bivših komunističnih in socialističnih državah, lahko preberemo v Wikipediji.
»Desno usmerjeni« del bralstva je morda zato v skušnjavi, da bi na ta praznik pljunil, še posebno zato, ker si je njegovo ime prisvojila politična organizacija, ki ima žensko vprašanje zgolj za svojo topovsko hrano in krinko za raznorazne manipulacije in ideološka obračunavanja. Vendar po tem ni potrebe in je kontraproduktivno. Je pa potreba, da mu damo sodobne ženske novo vsebino.
Malo zgodovine ali žena naj bo doma
O tem, kakšno življenje je imela povprečna slovenska ali tudi evropejska žena v devetnajstem stoletju, si lahko preberemo v delih M. Miklavčič in A. Puhar. Boj za ženske pravice je bil potreben! Kot je bil potreben boj za delavske pravice. Ker tedanje vladajoče strukture niso prepoznale nujnosti izboljšanja položaja žensk (in delavcev), se je gibanje za ženske pravice priključilo na skrajna politična gibanja, ki so človeštvu prinesla predvsem gorje.
Komunizem je žensko sicer spustil od doma, a ne daleč. Le v tovarno in ji naložil dvojno breme. Kakorkoli radi domači ljubitelji socializma še danes kažejo retro plakate Slovenke, ki da je svobodna in bo prvič volila, so ti precej cenena propaganda v luči tega, da je bila volilna pravica le na papirju, saj enostrankarski partijski sistem pač ni puščal nobene izbire. Tako lahko brez sarkazma (in z grenkobo v srcu) zapišemo, da smo Slovenke (in Slovenci po 45-letni prekinitvi) pravico do svobodne izbire na volitvah dobili šele leta 1990.
Modra bi lahko rekli, da je socializem ugrabil žensko vprašanje, a tega ne moremo reči, ker je žensko vprašanje takrat ležalo na tleh in ga nihče ni hotel pobrati. Ne ponovimo te napake danes in ga ne puščajmo v ideološki pristojnosti tistih, ki ga izrabljajo za svojo agendo.
Boj za ženske pravice je bil potreben, ker so bile ženske skozi zgodovino dejansko zatirane. Sanje o beli domačiji in ljubi materi, ki reže doma pečen kruh ljubim otrokom, so pravljica. Realnost je bil prolaps maternice pri tridesetih, smrtnost petine otrok in nasilje. Zato je sanjati o nekih zlatih časih iluzija, ker jih nikoli ni bilo. Feminizem se je zato zgodil nasilno in se je posledično v svojem gnevu zanihal veliko predaleč v skrajnost.
Sodobni feminizem predpostavlja, da je ženska neumna, da si ne zna izbrati kvalitetnega moškega, s katerim si bo ustvarila ljubečo družino in izpolnjeno življenje. Pravzaprav predpostavlja, da tak moški sploh ne obstaja.
Feminizem ženski ne zaupa
Danes so, hvala Bogu, drugačni časi in tudi potrebe sodobnih žensk so drugačne kot so bile pred 100 leti. Napaka, ki jo dela sodobni feminizem, je, da ne zaupa ženski. Predpostavlja, da je neumna, da si ne zna izbrati kvalitetnega moškega, s katerim si bo ustvarila ljubečo družino in izpolnjeno življenje. Pravzaprav predpostavlja, da tak moški sploh ne obstaja.
Sodobni feminizem v globini ne verjame, da je ženska vredna, dragocena sama po sebi. Zato zanjo besno zahteva posebno obravnavo. Ona pa potrebuje le prostor, da je lahko to, kar je. V nekem obdobju morda spogledljivka, v drugem predana mamica, v tretjem zaljubljena ženska, ki bi za svojega moškega naredila vse in še več. Lahko je karieristka ali/in gospodinja.
Nov čas, nove potrebe, novi feminizem
Če je feminizem tretje dobe šel v skrajnosti in povsem izgubil pred očmi realno sodobno žensko in njene težave in vse, ki mu kakorkoli ugovarjajo, označuje za protagoniste Dekline zgodbe, je morda čas za nov feminizem.
Kot družba smo prehodili dolgo pot. Gremo še korak dlje. Čas je, da naredimo revizijo. To je bilo dobro speljano, to ni, tukaj pa lahko to izboljšamo.
Tako se danes na zahodu ženskam ni treba več boriti, da bi lahko bile delovno aktivne, ampak se morajo boriti, da bi lahko bile s svojimi otroki v prvem obdobju njihovega življenja. Ne, da bi imele zdravstveno oskrbo, ampak da bi bili medicina in farmacija prilagojeni tudi ženskemu telesu. Ne, da si lahko ženske same izberejo partnerja, ampak da deklet ne bi vsa družba od najrosnejših let vzgajala v smeri, da morajo biti spolno všečne in na voljo brez ene same obveznosti. Da pravzaprav to določa njeno uspešnost in vrednost.
Kaj, če bi novodobne feministke začele učiti ženske in moške, da goli seks brez obveznosti žensko (in moškega) siromaši. Da hormonska kontracepcija škodi njenemu telesu. Da je telo svetinja, ki ga ne moreš samo vzeti. Da je pornografija razčlovečenje ženskega in moškega telesa in da se dober seks lahko zgodi med dvema, ki sta si podarila srce.
Kaj pa, če bi feministke začele ozaveščati mlada dekleta, da se morajo ceniti. Da morajo od fantov zahtevati spoštovanje. Da naj ne prodajajo svojega telesa za ščepec pozornosti … Da so oblačila namenjena varovanju njenega dostojanstva in ne cenenemu ovitku cenene embalaže. Da splav raztrga telo njenega otroka in njeno dušo.
Takrat bi bil dan žena res dan žena in praznik žensk.
Sodobni feminizem je zlorabljen kot vse drugo za neke obskurne cilje zakulisne elite, ki manipulira z ljudmi na nacionalni in globalni zahodni ravni.
Cilj ni več enakopravnost spolov, temveč je cilj prek ideoloških norosti, kot je na primer teorija o enakosti (ne eankopravnosti!) spolov ali teorija več spolih, čim bolj onemogočiti družino kot reproduktivno celico družbe. Cilj je uničenje Evripidov in njihove civilizacije.
Feministke so zlorabljeno orodje v rokah elite, ki se ne zavedajo, da ne igrajo svoje igre, temveč igrajo po scenariju in režiji v ozadju skritih botrov tipa Soros, ki jih imajo na svojih vrvicah. Ti vodilne feministke zalagajo z denarjem in jim v zameno predpisujejo agendo.
Tokrat se z Vami popolnoma strinjam.
Povsem drži!
Potem, koso ženske pravno popolnima izenačene z moškimi ni nobenega razloga, da se slavi dane žena, ali pa celo, da imamo Inštitut 8. marec. Če sta spola enakoravana, ni nobene potrebe, da en spol favoriziramo.
Drugo pa je materinstvo. Moški in vseh ostali 48 spolov ne more biti mati, mama!
Tega pa ne slavimo.
Tukaj je dvoličnost.
Ime 8. marec, v Ljubljani, bi se moral imenovati – AFŽ, kot so ga imeli Komunisti po 2.s. vojni.
Toda ženske iz AFŽ so znale delati.
Nika Kovač, pa delati ne zna, zato raje pohajkuje in “mlati prazno slamo” ter povzroča narodu in ženskam več škode, kot dobička.
Če bi vse ženske delale to, kar N. Kovač, bi bilo čez 100 let konec človeštva, ker ne bi nihče več rodil otrok.
Ostajali bi le taki LABORATORIJI, alla Vuhan na Kitajskem, ki bi se igrali z raznimi poizkusi…..
… kaj pa, če bi sodobne feminiytke kdaj podprle tudi materinstvo in ne bi za vsako ceno napadale žensk, ki si ozrok želijo in zagovarjajo svetost življenka, zer s tem ženski resnično dopustile IZBIRO – ker sedaj je ne.
Kaj pa, če bi sodobne feministke dejansko začele zagovarjati ženski spol, namesto da agresivno napafajo vse, ki se ne podrejajo teoriji spola – namesto, daagresivno zagovarjajo obstoj 73 spolov in zanikajo biološka dva, kaj pa, če bi vsaj kdaj pa kdaj stopile v bran svojemu lastnemu biološkemu spolu?
Kaj pa, če bi sodobne feministke opustile radikalne marksistične, woke in cancel temelje, in namesto tega žensko začele sprejemati v njeni celovitosti – tudi pri zagovarjanju pravice, da ima čas biti doma z družino in za šporhetom, če si to želi, in da rojeva otroke, če si jih želi?
Kaj pa, če sodobni feminizem ne bi bil tako sovražen in sprevržen, tudi do žensk, ki zagovarjajo tradicionalne vrednote ali biološki spol, na primer? Da bi zagovarjal meritokracijo namesto ženskih in rasnih kvot?
Veliko čejev, ki izkazujejo, da je sodobni feminizem izgubil kompas in ni vreden piškavega oreha. Za ženske zagotovo ne, jpaezato koristen za kampanje spremembe spola, trangender ideologijo in podobnneumnosti. Z žensko praktično nima nič več, razen če gre za zagrizeno marksistko in lezbačo ali FTM. Skratka, bljak od bljak.
Imate prav, feminizem je popolnoma izgubil kompas.
Večina žensk Feminizma ne podpira.
Zato jaz ta Feminizem čutim, kot agresijo manjšine nad večino.
Spoštovana g. Kraševka, vam odkrito povem, da me je ob besedi “feminizem”, ob tem, kar se je povrglo iz tega t.i. feminizma, pošteno sram. Nimam nič proti lezbačam, dokler me puščajo pri miru, in feminizem danes zlahka zreduciramo v glavnem na lezbače + lgbtžnj, vendar je to gibanje militantno, agresivno, zlobno in žensko v njeni celosti v bistvu sovraži. Ženski ne dopušča biti to, kar je – lahk9 se goni s celo armijo na javnem prostoru, tako te militantne feministke, če pa zagovarja svetost življenja, pa je ženska tarča. Tudi ti nenehni poizkusi simbolne kastracije moških ob hkratnem hlepenju, da bi one bile moškinje, se mi upira. Mentalne reve, kaj čmo. Zato ne, hvala za tak feminizem. Bom rekla prav neposredno: ženske so z boji za svoje pravice v demokratičnem svetu že zdavnaj k9nčale. Vsa vprašanja, vezana na žensko enakopravnost, so že zdavnaj rešena, vse pravice dane in pravzaprav že samoumevne. Vse druge pravice, npr. pravica imeti več prostega časa za otroke oz. družino, pa se uresničujejo v sklopu delavskih pravic, kjer je čisto vseeno, za kateri spol gre. Meritokracija 0a ne pozna sistema kvot. Feminizem torej obstaja, čeprav so vsi cilji feminističnega gibanja v demokratičnem svetu že skorajda stoletje doseženi. In ker nima več vsebine, za katero bi se boril, se je povrgel v nekaj. kar z žensko pravzaprav nima megle. Prav ste zapisali, gre za glasno vojsko na plačilni listi svetovne elite, ki se skriva v ozadju, raznih Sorošev itd. Cilj pa je v divide et empera. Se pravi, nič drugwga kot vnašati razdor, kjerkoli je le mogoče, spokopavati družbeno kohezijo, nacionalno državo, družino in celo ženski biološki spol.
Tudi pokojni Rugelj ni imel nič proti kesbijkam “če se jim dejavno pridruži moški”
Z avtorico se je težko ne strinjati, čeprav verjamem, da imamo na spolnost različni ljudje različne poglede. Nekateri prisegajo na radiatorje, drugi na BSDM, igranje vlog, strogo misijonarstvo in marsikaj vmes in onkraj tega.
Bojim pa se, da je v že tako pregret novodobni feminizem, bolje rečeno feminacizem, ki išče spolnega sovražnika in privilegije zase, posegla nova, še radikalnejša in perverznejša ideologija – transgenderizem. Ta v imenu pravic oseb z duševnimi motnjami (transgenderizem po nobeni definiciji ni normalen, ne v dobesednem, ne prenesenem pomenu besede) potepta pravice ne več le belega heteroseksualnega moškega, temveč predvsem po ženskah vseh ras, ver, spolnih nagnjenj in narodnosti. Eklatantno je, da so največji teptalci ravno moški, ki so se “konvertirali” v “ženske”, torej pravzaprav govorimo o neopatriarhatu skupinice, ki je najbolj sovražna in kričeča od pravzaprav vseh cirkuških spak, ki so se prikradle na oder spletnega razkazovanja. Kar je po svojem pravzaprav pričakovano – bolj, kot je skupina militantna v boju za svoje pravice, bolj izkazuje, da gre za družbeno še bolj disruptivno ideologijo kot tisto, ki te skupine zatira ali “zatira”.
Čas je, da se vsi preizprašamo, za kaj se je v resnici še potrebno boriti in kdo je pravzaprav sploh kje prikrajšan. In se hkrati sprijazniti, da vsaka pravica trči ob drugo, zato nobena ne more biti neomejena. Ta zdravorazumski pristop pa je vse manj v uporabi v stroki, politiki, vox populiju (a-socialnih omrežjih).
Običajno so se takšna družbena trenja končala z drastičnimi spremembami – revolucije, državljanske vojne, meddržavne vojne. Le kaj lahko sprazni balon, nakopičen frustracij in nezadovoljstva?
Res je prišel čas, ko se moramo vprašati: “Zakaj se je potrebno danes boriti”?
Jaz mislim, sa se moramo boriti, da bi zavladala ZDRAVA POAMET, tako pri ženskah, kot pri moških. Mene ne zanimajo KVOTE na volitvah. Važno bi bilo le, da zavladajo ZDRAVORAZUMSKI pogledi na ta svet.
Sedaj pa se “modernisti” obnašajo oblastno zmedeno in niti to jim ni več jasno, kdo je moški in kdo je ženska. Temu pa se res ne da reči NAPREDEK, ampak NAZADNJAŠTVO.
Kdo je moški in kdo ženska, so znali ločiti že v pradavnini. Tudi živali, dandanašnji, to jasno ločijo.
Le ljudje – aktivisti – LGBT postavljajo danes vse na glavo.
Zaradi vse te zmede, je praznik ŽENA izgubil na pomenu, še posebno, ker so nam ga danes ukradle Feministke.
Hvala avtorici gornjega prispevka, A. Barat, ki nam je predstavila današnje probleme ŽENSK!
Kraševka, vaši komentarji so napad na ZDRAVO PAMET.
Feministke so dosegle, da je idealna sodobna zahodna ženska pravzaprav moški, transseksualec. Ta ženske nadvladuje v športu, politiki, medijih, na lepotnih tekmovanjih, v fitnesih, celo v zaporih, vrtcih in na WC-jih. Čestitke!
Hja, saj pravim! Zatirale bi moške, hkrati pa hočejo biti moškinje. Če to ustvarjanje moškinj ni potiskanje tega, kar je gospod zgoraj imenoval “neopatriarhat” oz. nadvlada moških skozi stranska vrata, potem ne vem, kar je. Termin feminacizem komentatorja zgoraj prav tako zadene bistvo. Boj za ženske pravice je nesmiseln, ker so vse pravice žensk že bile uresničene. Zato je sodoben feminacizem v bistvu skozi teorijo spola usmerjen v izgradnjo ženske, ki je moški – dobesedno, z pimpkom in jajci, skozi zamenjavo spola. FTM (Female to Male). Cilj je torej Moški. A ni to malo skregano z osnovno idejo feminizma? Logično bi bilo, da se borijo za matriarhat, a one bi bile moškinje! Saj pravim:sodobni feminizem žensko v bistvu zanika, jo prezira in sovraži. Zato pa ne povzdiguje gladu o zakritih muslimanskih ženskih obrazih in telesih v Evropi – te brezpravne žensje feminacistk sploh ne zanimajo – raje sovražno napada katoliško mater, žensko, ki živi svojo ženskost. Saj že na tem primeru se jasno vidi, da feminacistkam sploh ne gre za ženske. Gre jim za preobrazbo žensk v moškinje, za kastriranje pravih (bioloških) moških in nadomestitev moških z neopatriarhatom moškinj.
Sonatine!
Vidim da je vaš vzornik slavni psihoanalitik in alfa samec dvojni magister Vodeb Vodeb.
Drugače pa se z vsebino samega članka strinjam, kar pa ne pomeni, da se strinjam s komentarji.
Največja zloraba imena praznika je sama Kovačeva in njena politična plačljiva organizacija.
Čestitam avtorici, kratko in jedrnato je sporočila bistveno. Kliče pa po akciji, to je skupnem delovanju žensk in moških. Saj, kjer tak pristop deluje, tam so tudi uspehi vidni.
Odličen članek. Čestitke avtorici!
Hvala Andreja za odličen članek, ki mi je polepšal 8. marec bolj kot kakšna roža 🙂
to ni res. 8.marec je mednarodni prazik in je kot tak v koledarju OZN…
Rezultat modernega feminizma so samske ženske, ki so oropane tako materinstva kot ljubezni s strani moškega. Oboje pa pomeni, da je narod feministk tudi obsojen na propad.
Tudi jaz tako mislim.
Odličen članek!
V današnjem času je za ženske v Evropi in severni Ameriki feminizem sramota. Tu so bile ženske pravice uzakonjene in oba spola pravno izenačena že pred 100 leti.
Današnji feminizem bi rad le manipuliral z ljudmi in sejal kaos, ki ga levičarji potrebujejo, da se spet dokopljejo do oblasti.
Članek pravilno ugotavlja, da je komunizem ženske spustil le do tovarne in jim naložil dvojno obremenitev (za polovično plačo).
Sodobne “feministke” bi rade zatirale moške in na njih sproščale svoje frustracije, saj jih logično ne mara noben normalen moški.
Takega feminizma ne potrebuje nihče, najmanj pa ženske!
Se pridružujem vašemu mnenju.
Levičarji v resnici potrebujejo (zato ga vedno prvo ustvarijo) KAOS, da v “kalnem” potem zavladajo.
Ko ljudje spoznajo, da jih je Levica zavajala, je pa že prepozno, ker jih ti – že TERORIZIRAJO.
To se sedaj kaže tudi v Sloveniji.