Sodna bitka o tem, ali naj bo bitje srca meja med življenjem in smrtjo nezaželenega otroka

foto: youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Po sprejemu zakona v Južni Karolini (ZDA), ki prepoveduje splav po tem, ko je možno zaznati srčni utrip, je njegovo uveljavitev preprečilo zvezno sodišče. A podporniki zakona se nadejajo, da utegne primer pripeljati do spremembe odločitve vrhovnega sodišča, ki je v primeru Roe vs. Wade splav uveljavilo v vseh zveznih državah ZDA.

Na obeh straneh se zdaj z ustrezno zakonodajo pripravljajo, da zaščitijo ali življenja nerojenih, ali uveljavljeno čim bolj odprt sistem dostopa do splava, odvisno od politične večine in vzdušja v državi.

Po tem, ko sta tako predstavniški dom kot senat Južne Karoline z veliko večino potrdila zakon o srčnem utripu, ga je podpisal tudi guverner Henry McMaster. A tako kot pri drugih državah, ki so sprejele podobne zakone, se je zataknilo na sodišču, ki je ugodilo pritožbi abortivnega velikana Planned Parenthood in izvajanje zakona zadržalo.

Zakon po 6. tednu nosečnosti ne bi več dovoljeval splava


Zakon o srčnem utripu določa, da se splava ne se opraviti, če je že mogoče zaznati srčni utrip razvijajočega se otroka. Zakon kliniki nalaga, da pred postopkom splava preveri zaznavo srčnega utripa, ki je običajno zaznavna pri 6 tednih nosečnosti. Zdravnika, ki bi opravil splav kljub zaznavi srčnega utripa, bi čakala kazen do dveh let zapora in do 10.000 dolarjev. Zakon ni predvideval kazni za mater splavljenega otroka. Predvidene so tri izjeme. V primeru posilstva, incesta ali ko je ogroženo življenje matere, je splav dovoljeno opraviti tudi kasneje.

V primerjavi s prej veljavno ureditvijo gre za pomembno spremembo. Prej je bil splav dovoljen do 20. tedna nosečnosti. Zakon o srčnem utripu pa je pomemben z dveh vidikov. Prvi je simbolen. Če lahko zaznavamo bitje srce, potem tukaj ne gre za zgolj skupek celic, kot splav radi prikazujejo njegovi podporniki, ampak s splavom uničimo živo bitje, ki mu bije srce.

Drugi pomemben vidik je, da je utripanje srca mogoče zaznati že med petim in šestim tednom nosečnosti, ko se večina deklet in žensk še ne zaveda, da so noseče. V praksi to pomeni pomemben korak za zagovornike življenja, saj na tak način okno za izvedbo splava brez zakonsko dovoljenih razlogov močno zmanjša.

Južna Karolina ni prva država, ki je sprejela tak zakon. Pred njimi so podobne zakone sprejele tudi Georgia, Misuri, Luisiana, Kentuckey, Severna Dakota, Ohio, Alabama, Arkansas, Iowa in Misisipi. A v nobeni od teh držav zakon ni prestal sodnega sita. Sodnica je izvajanje zakona zadržala za 14 dni z predvidenimi podaljšanji, do ključnega zaslišanja 9. marca.

Podporniki zakona se nadejajo obravnave na vrhovnem sodišču


Ne glede na to pa v Južni Karolini ostajajo optimistični. Državni pravobranilec Alan Wilson je napovedal odločno zagovarjanje tega zakona, saj ni »nič pomembnejše kot življenje.« Guverner McMaster pa je ob podpisu zakona povedal: »Če ni pravice do življenja, kakšne pravice sploh so? Nobena tožba ne more oslabiti našega boja za življenje.« Zakon so v senatu podprli tudi nekateri demokrati.

Če bo primer prišel do vrhovnega sodišča, kot se nadejajo v Južni Karolini, to v aktualni sestavi s konservativnejšo večino utegne odpraviti precedens, s katerim je takratno vrhovno sodišče leta 1973 splav uzakonilo na zvezni ravni v Združenih državah Amerike. Prav na podlagi te odločitve namreč zvezna sodišča življenju bolj naklonjenim državam prepovedujejo uveljavljati močne omejitve splava in zakone, ki splav prepovedujejo, če je zaznan srčni utrip.

V pričakovanju možnosti, da Vrhovno sodišče odpravi zahtevo, da je splav na zahtevo možen v vseh 50 zveznih državah, se različne aktivnosti dogajajo na obeh straneh debate. Vodilni v lobistični zvezi za splav NARAL že opozarjajo, da je Roe vs. Wade »v nevarnosti«.

Tako podporniki življenja kot splava stopnjujejo pritisk


Nerojenemu življenju bolj naklonjene države sprejemajo zakone, kot je trenutni v Južni Karolini. Ali pa zakon, ki v primeru »neuspešnega splava«, ko se otrok rodi živ, od klinike zahteva, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da ga pri življenju tudi ohranijo (Born alive bill). Tak zakon je bil z veliko večino sprejet v Južni Dakoti in čaka le še na podpis guvernerke.

Goldsmith je prejšnji teden postalo 19. mesto po vrsti v Teksasu, ki se je deklariralo kot mesto, varno za nerojene, kar pomeni, da znotraj območja mesta opravljanje splava ni dovoljeno.

Pritisk pa se povečuje tudi na drugo strani. Države, ki so naklonjene splavu v pričakovanju možnosti ukinitve precedensa Roe vs. Wade splav utrjujejo v zakonodaji na ravni države. Virginia je denimo včeraj sprejela zakon, ki financiranje splava zagotavlja iz državnega proračuna, s čimer vse davkoplačevalce sili k plačevanju za splav. Nekatere države, med drugi New York in Vermont, denimo pod nekaterimi pogoji omogočajo splav do rojstva. Da bosta skušala odločitev sodišča Roe vs. Wade spremeniti v zakon na zvezni ravni, pa sta prav na obletnico odločitve napovedala tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden in podpredsednica Kamala Harris.

Odprava Roe vs. Wade ne pomeni tudi prepovedi splava v ZDA, le možnost, da se za to odločijo posamezne zvezne države


Pri odpravi precedensa Roe vs. Wade je treba vedeti, da to ne bi prepovedalo splava v celotnih ZDA. Z odpravo tega precedensa zgolj države, ki želijo splav prepovedati, to lahko storijo, sicer pa zakonodaja na tem področju ostaja enaka za vse države, ki želijo splav dopuščati, kot je bil že pred letom 1973 dopusten splav v državah, ki so se tako odločile.

Odprava Roe vs. Wade je tudi cilj vsakoletnega pohoda za življenje, ki poteka v Washingtonu na obletnico odločitve vrhovnega sodišča. Zadnja leta se ga udeležuje vse več ljudi, tudi več kot milijon. Lani prvič tudi predsednik ZDA (tedaj Donald Trump). Letos Je Pohod zaradi epidemije in nestabilne politične situacije po vdoru v Kongres prvič potekal le prek spleta.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike