Sodišče: Komisija za specializacije diskriminirala kandidatko, ki ni želela opravljati splavov

Zdravniška zbornica Slovenije je po odločbi sodišča na svojih spletnih straneh objavila sodbo, iz katere izhaja, da je v postopku izbora specializantov ginekologije neupravičeno diskriminirala kandidatko, ki je (leta 2017) med razgovorom napovedala, da bo uveljavljala ugovor vesti za opravljanje splava in vstavljanje materničnega vložka.

Kot je v svojem pričanju opozorila kandidatka, se je odnos komisije do nje po tej izjavi povsem spremenil. Pri oceni razgovora pa ji je komisija kasneje dala bistveno manj točk kot ostalim kandidatom. Vse to z namenom, da se ji pot na želeno specializacijo prepreči.

Sodba okrajnega sodišča je že pravnomočna, Zdravniška zbornica pa je tožeči stranki v petnajstih dneh dolžna plačati 1.000 evrov odškodnine, sodbo pa objaviti tako v mesečni reviji ISIS, katere izdajateljica je, kot na vrhu spletne strani Zdravniške zbornice in objavo ohranjati eno leto od objave.

Zaenkrat je sodba na straneh ZZZS še objavljena na dobro skritem mestu.

Pravica do ugovora vesti je temeljna človekova pravica

Pravica do ugovora vesti je ena od temeljnih človekovih pravic in zagotavlja, da lahko posameznik nekaterim pravnim in političnim prepovedim ter zapovedim ugovarja, če meni, da mu je določeno ravnanje moralno prepovedano. To je relevantno zlasti v primerih, ko posameznik meni, da s tem varuje najvišje vrednote (npr. zdravje, življenje in svobodo).

To mu je zagotovljeno tako po 9. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter tudi po 46. členu slovenske ustave, ki določa, da je ugovor vesti dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.

Ugovor vesti ureja tudi 49. člen zakona o zdravniški službi in 3. člen Kodeksa zdravniške etike. Posebej relevanten za ta primer pa je tudi 22. člen tega kodeksa, ki govori o tem, da zdravnik spoštuje življenje od spočetja dalje in se zaveda etičnih dilem v zvezi z umetno prekinitvijo nosečnosti.

Da so s spoštovanjem te ureditve v Sloveniji pogosto tudi težave, smo na Domovini že pisali v primeru sprememb Zakona o lekarniški dejavnosti, ki ne omenja pravice do ugovora vesti, kar je sicer standard v razvitih demokratičnih državah. Slednje bi farmacevtom na primer omogočilo, da strokovno zavrnejo izdajo npr. abortivnih tablet. Te bi jim namesto njega ponudil farmacevtski delavec, ki nima takšnega zadržka.

Komisija načrtno izločila kandidatko

Ni skrivnost, da so takšni farmacevti pogosto deležni mobinga in šikaniranj. Po objavi sodbe okrajnega sodišča v Ljubljani pa je jasno, da so takšne zgodbe o diskriminaciji še kako prisotne tudi na področju zdravniških specializacij.

Takšne vrste diskriminacija se je namreč pred štirimi leti zgodila študentki medicine, ki se je želela vpisati na specializacijo iz ginekologije in porodništva. Problem te specializacije pa je zlasti v tem, da med delo ginekologov sodi tudi predpisovanje kontracepcije in opravljanje splavov.

Zato bodočega specializanta o tem povpraša tudi selekcijska komisija, kar je storila tudi v tem primeru. Ta pa je v svojem odgovoru preslišala nasvete kolegic, naj to stališče komisiji raje zamolči, ter odkrito povedala, da je pripadnica Rimokatoliške cerkve in da nasprotuje splavu in vsem drugim postopkom, ki lahko povzročijo smrt zarodka (torej tudi materničnim vložkom).

Kot izhaja iz njenega pričanja, se je odnos tričlanske komisije po tem povsem spremenil, povedala je, “da je bil pred njenim odgovorom, da bo ugovor vesti uveljavljala, pogovor s komisijo sproščen, članice komisije so se tudi pošalile, po tem odgovoru (pa je) bila tišina, odnos pa je postal uraden.

Po ugotovitvah tožnice naj bi sporočanje njenih rezultatov nato trajalo kar pol ure in s tem nekajkrat več kot pri ostalih kandidatkah. Ob tem trdi tudi, da je zaradi svoje opredelitve prejela manj točk tudi na ostalih področjih, česar pa sodišče na podlagi prič ni moglo zanesljivo potrditi.

Sodišče je v sodbi naposled kot prepričljivo prepoznalo obtožbo tožnice, da ji je bilo na razgovoru namenoma dodeljeno manj točk kot ostalim kandidatom, “s ciljem, da bi bile možnosti tožnice za izbor na razpisu (zaradi uveljavljanja ugovora vesti zoper sporna posega) čim bolj zmanjšane, kar predstavlja (prepovedano) diskriminacijo po 1. odst. 4. čl. ZVarD.

Na Zdravniški zbornici Slovenije so ob tem za STA pojasnili, da je v Sloveniji 173 zdravnikov, ki imajo vpisan ugovor vesti. V večini primerov gre za ugovor vesti pri splavu ali sodelovanju pri splavu, v manjšem številu pa tudi za ugovor vesti pri predpisovanju kontracepcije, postopkih umetne oploditve in sterilizacije.

Med ginekologi in porodničarji pa je po podatkih registra zdravnikov ugovor vesti za primere umetne prekinitve nosečnosti podalo 10 zdravnikov iz tega specialističnega področja, nihče pa za predpisovanje kontracepcije.

10 komentarjev

  1. Ti ljudje morajo odgovarjati, odgovarjati pa morajo s svojimi službami, z odvzemom titul in naslovov ki so si na svoji morilski poti do vrha piramide priborili. Če bi bili malo bolj kot levičarji, bi ti morilci zarodkov že zdavnaj ostali brez vsakršne politične moči ali kapitala.

  2. Pri vsej zadevi je najbolj presenetljivo in naravnost šokantno to, da je Zdravniška zbornica Slovenije flagrantno prekršila veljavno ustavno pravico do ugovora vesti ter celo veljavno evropsko konvencijo.
    Na srečo je tokrat prizadeto državljanko in njeno ustavno pravico z veljavno pravnomočno odločbo vsaj formalno in ustavno zaščitilo pristojno okrajno sodišče.
    Kar pa je le delno moralno in finančno zadoščenje prizadeti kandidatki za specializacijo, ki pa v ničemer ne obeta spremembe sporne prakse ustavno diskriminatornega delovanja pristojnega organa Zdravniške zbornice Slovenije.
    Vsekakor bi zainteresirani mediji in novinarji morali ugotoviti, ali bo pravnomočna razsodba pristojnega okrajnega sodišča vplivala tudi na takojšnjo dejansko odpravo ustavno spornih oz. diskriminatornih praks pristojnih organov Zdravniške zbornice Slovenije.
    V primeru njihovega trmoglavega vztrajanja pri kršenju veljavne domače ustave in ustreznih mednarodnih konvencij pa bi bilo potrebno spodbuditi ustavno presojo spornih ravnanj in dejanj ZZS na Ustavnem sodišču RS in pozneje nemara celo na Evropskem sodišču za varstvo človekovih pravic.

Komentiraj