Sodišče EU: Evropski delodajalci lahko zaposlenim prepovedo nošenje verskih simbolov

POSLUŠAJ ČLANEK

Podjetja v državah Evropske unije imajo pravico delavcem prepovedati nošenje političnih, filozofskih ali verskih simbolov, denimo naglavne rute, je odločilo Sodišče Evropske unije. 


Odločitev je padla v primeru belgijskega podjetja, ki je odpustilo receptorko potem, ko je po treh letih dela začela v službo prihajati v naglavni ruti in je ni želela sneti.


Na belgijskih sodiščih je odpustitev izpodbijala s trditvijo, da je doživela diskriminacijo na podlagi verske pripadnosti, Belgijci pa so se za mnenje obrnili na Sodišče evropske unije.


To je presodilo, da delodajalci v EU lahko od zaposlenih žensk (in moških) legalno zahtevajo, da ne nosijo naglavne rute ali drugih političnih, filozofskih ali verskih simbolov.


Vendar mora biti prepoved utemeljena na notranjih pravilih družbe, ki zahtevajo "nevtralno oblačenje" zaposlenih, saj je namera po odražanju nevtralnega videza podjetja tako do strank javnega kot zasebnega sektorja povsem legitimna.


Ob tem pa morajo nacionalna sodišča zagotoviti, da se politika "nevtralnega oblačenja" enakovredno nanaša na vse zaposlene, prav zato mora biti urejena v aktih podjetja in ne more biti posledica zahteve posamezne stranke.



Odpuščena zaradi zahteve stranke ali notranjih aktov?


Prav na slednje pa se nanaša drug primer iz francoske podjetniške prakse, ko je podjetje projektno inženirko odpustilo potem, ko po pritožbi ene od strank na zahtevo podjetja ni želela sneti naglavne rute.

V tem primeru pa Sodišče EU nacionalnim sodiščem svetuje, da dobro preučijo ali je do odpustitve prišlo zaradi zahteve stranke ali zaradi nespoštovanja notranjih pravil vidnega nošenja verskih simbolov.

Do zgornjih odločitev Sodišča EU pa je kritičen pristojni direktor organizacije Amnesty International, John Dalhuisen, ki pravi, da je sodba podjetjem omogoča "večji manevrski prostor za diskriminacijo žensk in moških na podlagi verskih prepričanj." ter da "v času, ko izgled in identiteta postajata politično bojišče, ljudje potrebujejo več in ne manj zaščite pred predsodki."

KOMENTAR: Uredništvo
Lahko pričakujemo tudi prepoved krščanskih simbolov kot so križi na verižicah?
V obrambi pred islamizacijo evropske javne sfere se vse bolj sprejemajo odločitve, ki vse, ne samo muslimanske verske simbole, potiskajo iz javne v sfero zasebnosti. Predvsem francoska praksa, pa tudi dvorezna odločitev Sodišča EU-ja kažejo, da pri tem simboli, ki izvirajo iz evropske tradicije in kulturne identitete, ne bodo deležni kakšnega posebnega tretmaja, ampak možnost prepovedi velja za "vse verske, filozofske in politične" simbole. Drugače povedano, če bodo podjetja in druge ustanove želela svojim uslužbenkam prepovedati nošnjo muslimanskih naglavnih rut, lahko sklepamo, da bodo v skladu z enakovredno obravnavo morali biti dosledni tudi pri krščanskih križcih na uhanih ali verižicah. Slednje pa odpira dilemi, ali družba z vidika spoštovanja verskega prepričanja in svobode verskega izražanja s tovrstnimi "pravili" dejansko pridobiva ali izgublja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike