Sodišče EU: Delodajalec lahko prepove nošenje naglavne rute in verskih simbolov na delovnem mestu

Vir: Storyblocks
POSLUŠAJ ČLANEK
Sodišče Evropske unije je odločilo, da delodajalci svojim zaposlenim pod določenimi pogoji lahko prepovedo nošnjo naglavnih rut in drugih vidnih verskih simbolov. Sodišče je razsojalo v primeru dveh muslimank iz Nemčije, ki sta bili suspendirani po tem, ko sta začeli nositi naglavni ruti.

Kot je razsodilo sodišče, je prepoved nošnje verskih in drugih simbolov na delovnem mestu sprejemljiva, če delodajalec pokaže potrebo po ustvarjanju nevtralne podobe v odnosu do strank ali zaradi preprečevanja socialnih sporov.

Sodišče je razsojalo v primeru specialne pedagoginje iz vrtca v Hamburgu in blagajničarke v trgovini Müller. Obe v času, ko sta nastopili službo, nista nosili naglavne rute, sta pa se začeli pokrivati po tem, ko sta se na delo vrnili s porodniškega dopusta. Obema je delodajalec odredil, da morata na delo prihajati odkriti.

Specialna pedagoginja je bila suspendirana po tem, ko je dobila dva opomina, naj na delovnem mestu ne nosi naglavne rute. V vrtcu, kjer je delala, tudi na splošno velja pravilo, da je prepovedano nositi kakršne koli verske simbole. Prav tako so od druge zaposlene zahtevali, da si je na delovnem mestu snela križ, ki ga je sicer nosila.

Blagajničarka je bila po vrnitvi na delo obveščena, da ne sme nositi političnih, verskih ali svetovno-nazorskih simbolov, kar je zavrnila in se obrnila na nemško sodišče. Prav tako se je na sodišče obrnila specialna pedagoginja glede opominov in suspenza, ki jih je prejela. Nemško sodišče se je obrnilo na Sodišče Evropske unije za smernice, kako obravnavati direktivo enake obravnave zaposlenih na delovnem mestu.

Sodišče: Delodajalec mora potrebo po prepovedi nošnje verskih simbolov upravičiti


Sodišče Evropske unije je presojalo dilemo ali prepoved nošnje naglavne rute na delovnem mestu pomeni kršitev svobode veroizpovedi ali gre za podjetniško svobodo in pravico prikazovanja nevtralne podobe v odnosu do strank delodajalca.

Evropsko sodišče je presodilo, da je prepoved upravičena, v kolikor ima delodajalec potrebo po izražanju nevtralne podobe in tudi v primeru preprečevanja socialnih sporov. Vendar pa mora za upravičenost prepovedi delodajalec izkazati resnično potrebo po tem.

Sodišče je tudi razsodilo, da ni šlo za primer diskriminacije, saj so bila pravila delodajalca splošna in so se nanašala na vse verske simbole. Sodišče Evropske unije je primer nato vrnilo v obravnavo nemškemu sodišču, da oceni, če je slučajno prišlo do diskriminacije. Podrobna ureditev prepovedi nošnje verskih simbolov tako ostaja v domeni držav članic in je v različnih državah urejena različno.

Francosko vrhovno sodišče je tako že leta 2014 potrdilo odpoved delovnega razmerja vzgojiteljici v vrtcu, ki  je od zaposlenih zahteval striktno nevtralnost, ker ni želela sneti naglavne rute. V javnih šolah prepoved nošnje naglavnih rut velja že od leta 2004. Danska, Belgija, Avstrija in Latvija prepovedujejo nošnjo burke na javnih mestih, nekatere države imajo omejitve tudi pri drugih naglavnih pokrivalih.

Podobno prepoved je na referendumu letos sprejela Švica. Avstrijsko sodišče je sicer nedavno razsodilo, da je prepoved nošnja naglavnih rut za deklice starejše od 10 let v šolah  diskriminatorna. Nekatere države tudi ne dovoljujejo, da bi ženske na fotografijah na osebnih dokumentih nosile naglavne rute ali druga pokrivala, ki zakrivajo obraz.

KOMENTAR: Peter Merše
Za vse enaka pravila ali izrivanje vere iz javnosti?
Na prvi pogled se zdi odločitev sodišča po svoje logična, saj so pravila oblačenja v nekaterih poklicih jasno v naprej določena in enaka za vse. Pravila oblačenja na nek način tudi izražajo kulturo podjetja in organizacije, ki s tem tudi navzven kaže neko javno podobno, ki jo podjetje želi imeti v svetu. Mnogi v prepovedi vidijo tudi priložnost za lažjo integracijo muslimank v evropsko družbo. Prav z integracijo slednjih ima veliko evropskih držav namreč velike težave. Vendarle pa pri naglavni ruti ne gre za burko, kjer bi bila ženska povsem zakrita. Dilema tako še zdaleč ni enoznačna. Še posebej v kombinaciji z vsesplošno prepovedjo nošnje česarkoli v povezavi s posameznikovo vero, celo verižic s križem, se zdi, da skuša vse bolj razkristjanjena Evropa vero povsem izriniti iz javnosti. S takšnimi prepovedmi Evropa vse bolj drsi v smer, iz katere smo sami, v želji po življenju v drugačnem, svobodnejšem sistemu izšli. Omejevanje verske svobode je namreč eden prvih znakov totalitarizma.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike