Socialni demokrati od stranke zmagovalcev pod Pahorjem do luzerske stranke pod Fajonovo

Foto: profimedia.si

Socialni demokrati bodo na oktobrskem kongresu na Ptuju izvolili novo (staro) vodstvo stranke. V oči močno bode dejstvo, da predsednica stranke ter trenutna zunanja ministrica Tanja Fajon ne bo imela protikandidata, saj se vodja poslanske skupine SD Jani Prednik, kljub temu da ga je evidentiralo več članov, ni odločil, da jo izzove – tako kot na kongresu pred dvema letoma. Čeprav so Fajonovo po izvolitvi številni videli kot bodočo premierko Slovenije, stranka še vedno ni razrešila usodne programske razklanosti ter brezidejnosti, ki ima že dolgo brado in jo je usodno ošibila v spopadu z mašinerijo novih obrazov na levem polu, ki je nazadnje naplavila trenutno vladajočo stranko. Poglejmo torej, kaj je dvoletno predsednikovanje Tanje Fajon prineslo stranki.

Kot največji izplen Stranke Socialnih demokratov od njenega nastopa na mestu predsednice lahko nedvomno ocenimo zasedbo politično ter javnomnenjsko izpostavljenega ministrstva za zunanje zadeve.

Toda zasedanje lepih pisarn, pogosti foto-termini z uglednimi sogovorniki za osebni album, pridobitev varnostnikov ter službenega avtomobila za visoko izpostavljenega predsednika stranke je ena stvar, šahiranje političnih potez, s katerimi predsednik izgrajuje stranko v močno politično silo ter s tem krepi tudi politično zapuščino svojih idej, pa je nekaj povsem drugega. In zdi se, da Tanja Fajon z vselitvijo v pisarne v Mladiki stopa bolj v čevlje političnih lahkokategornikov tipa Marjan Šarec ali Alenka Bratušek, ki sta v končni fazi vodila stranke, poimenovane po sebi.

A v stranki z utečeno strukturo, članstvom ter kilometrino, kot so Socialni demokrati, je bil zadnji, ki je uspel vleči dolgoročne ter pogumne in samostojne poteze, njen največji ”izgubljeni sin” – Borut Pahor.

Socialni demokrati so pod Fajonovo še pred meseci odločno napovedovali lastnega predsedniškega kandidata. Nato so se strateško podredili domnevnemu ”ženskemu ravsu” na levici, a kaj ko je nenaden umik kandidature Marte Kos razkril, da se je Fajonova očitno preuranjeno ustrašila manevriranja novih obrazov, ki so, kot se je izrazil Peter Jančič, s strani medijev dobili ”zastonjsko medijsko testiranje”.

Po zadnjih državnozborskih volitvah je nekdanji član Socialnih demokratov Aljuš Pertinač podal neusmiljeno oceno: ”Židan in Fajonova sta uspela razgraditi skoraj vse, kar je stranko Socialnih demokratov delalo konkurenčno, resno stranko.”

Drugi najslabši rezultat v strankini zgodovini ter prepuščenost na milost in nemilost političnim zakulisjem na slovenski levi sceni nedvomno nista bili med željami delegatov, ki so glasovali na kongresu.

Prav neverjetno je brati stare članke iz časov, ko je Socialne demokrate vodil Borut Pahor. Najprej se je po prvi zmagi Janeza Janše leta 2004 pogumno soočil s takrat še vsemogočnim prvakom opozicije Tonetom Ropom ter napovedal lasten strokovni svet, rekoč: ”Potrebujemo ljudi, ki so kompetentni, ki se pripravljajo za prevzem ministrske vloge v primeru zmage in ki skupaj pripravljajo alternativni program vlade, zato da bodo čez štiri leta, če se bodo ljudje na volitvah odločili za Socialdemokratsko stranko, imeli koncept vizije modernizacije Slovenije.” Nato je Pahor septembra 2006, takrat že kot prvak najmočnejše opozicijske stranke, na kongresu jasno sporočil: ”Stranka se pripravlja, da bo na volitvah leta 2008 zamenjala sedanjo vlado. Drugorazredna vloga nas ne zanima.”

Tanja Fajon je povsem nasprotno svoj mandat začela s podporo, kot se je kasneje izkazalo, ”fantomskemu” mandatarju Jožetu P. Damjanu. In čeprav so novoizvoljeno predsednico kritiki že takrat kritizirali, s kakšnim mandatom je na kongresu mimo članstva ter terena podprla KUL-ovega protežiranca, se zdi, da se zgodba ponavlja. Že drugič zapored je bila izigrana, tokrat na predsedniških volitvah, s še eno ”fantomsko” kandidatko Marto Kos. A sedaj je očitno prepozno, Socialni demokrati so ostali najprej brez vodilne vloge na levi sredini in, kot trenutno kaže, še brez predsedniškega kandidata. Da pa bo mera polna, so tokrat ostali še brez notranjih kritikov, saj so pred dvema letoma izjemno prodornega Janija Prednika, ki je mimogrede na zadnjih državnozborskih volitvah dosegel daleč najboljši rezultat po številu glasov, še pravočasno umaknili.

Tanja Fajon je po dveh letih svojega predsednikovanja stranko SD uspela potegniti tako na levo, da se je v anketah po odstotkih dokončno izenačila s svojo revolucionarnejšo sorodnico, stranko Levica. Na odstotkih, kjer je nekoč kraljeval Borut Pahor, pa se sedaj sonči od medijev maziljeno samoimenovano nestrankarsko (!) Gibanje Svoboda. Predsednica volilnega sporočila, ki ga je stranki dal dober izplen njenih zmernih kandidatov, kot sta Prednik ter Han, očitno ne razume, saj je na izpostavljena mesta v ministrstvih imenovala mladeniča iz božične afere ‘Umazane živali’, dr. Štromajerja, ter militantnega, ‘vse, kar je anti-Janša’ novinarja, ki se je kot član stranke razkril šele pred volitvami, znamenitega Blaža Zgago.

Kaj bo prihodnost prinesla stranki Socialnih demokratov, bo pokazal le čas, a kot se trenutno zdi, stranka ob zamenjavi predsednika ni imela sreče. Drugi najslabši rezultat v strankini zgodovini ter prepuščenost na milost in nemilost političnim zakulisjem na slovenski levi sceni nedvomno nista bili med željami delegatov, ki so glasovali na kongresu. A v nasprotju s trenutno vladajočim Golobovim gibanjem je SD stranka konkretnih dolgoletnih članov, kjer teren ne ostane dolgo tiho. Janija Prednika so morda tokrat utišali, toda ob izostanku konkretnih političnih rezultatov lahko Tanji Fajon kljub napovedanim mrzlim zimam na predsedniškem stolčku nedvomno hitro postane vroče.

16 komentarjev

  1. vsakemu, ki simpatizira s to stranko ženo rečeva: ”A to so tisti, ki so potomci povojnih morilcev, kateri so polnili jame in brezna? A to so tisti, ki kot Pipanova simpatizira z agresorji nad Ukrajino?
    A to so tisti, ki lažejo, da njihova hiša ni bila ukradena?
    A to so tisti, ki verjamejo, da bo socializem ala S. Koreja IN Venezuela rešil svet?

  2. Prvo kot prvo, ne na tej sliki in ne med ostalimi vidnimi člani stranke SD ni prav nobenega socialnega demokrata, so sami koristolovci, lažnivci in malikovalci vojnih zločinov in vojnih zločincev 2.SV. Najslabši med njimi pa je počasi okrogel kosmatuh “umazana žival”, ki ne prenese pogleda nase, zaradi tega s takimi izrazi obklada drugače misleče.

  3. Stranka je pod Tanjo Fajon, ki je v glavnem NI BILO TU, ker je bila v Bruslju, shirala do minornih odstotkov. Ljudje, ki jih poznam celo življenje in so bili njihovi tradicionalni volilci, ( celotne familje ) so Tanji Fajon zamerili nepripravljenost kakršnegakoli sodelovanja pri reševanju Covid krize, klanjanje spomenikom stare partije in afero z oblikovanjem poročila Sophie T Veld. Vse ima namreč svoje meje, generacije, ki so volilni bazen SD, se tega dobro zavedajo. Samo desničarji verjamejo, da volilci levih strank ne premorejo nobenih kritičnih standardov.

  4. Bogdaj en lep dober dan – vsem. Smo že v septembru.
    Glede teh spornih “SD” “ponosnih naslednikov” še bolj sporne EX zloglasne in monopolne KP, ZK – bi rekel le to, naj se pretvorijo v PRAVO SOCIAL-DEMOKRATSKO STRANKO.
    Če tega ne zmorejo – naj se pa pač SAMO-UKINEJO..
    Saj bodo za več pozitivnega in za manj javne škode – poskrbeli drugi akterji v naši slo politiki. Mar ne ? L.r. Janez KK

  5. Predvidevam, da bi Jani Prednik, na vprašanje, zakaj tokrat ni hotel kandidirati za predsednika stranke SD, odgovoril zelo podobno kot Borut Pahor na vprašanje, kdo so strici iz ozadja.
    Pahor je takrat dejal: ”Ne bom imenoval oseb – ne zato, ker nisem pogumen, ampak ker nisem neumen.”

    Tudi Prednik je dovolj pogumen, a ni neumen. Pred dvema letoma je kandidiral proti Fajonki in izgubil.

    Tokrat ni treba, da kandidira. Zadošča, da sedé na bregu počaka trenutek, ko bo mimo priplavalo politično truplo.
    Tako ne bo nosil nikakršne krivde za razkol v stranki, ki bi ga sprožil s svojo kandidaturo – že vidim strice iz ozadja, kako bi se preko medijev zagnali nad Prednika, če bi v tem trenutku ogrozil Tanjo na položaju zunanje ministrice…

  6. SD sploh ne bi smel kandidirati zaradi svoje zadolženosti, ki traja že vrsto let. Vprašati se moramo, komu so dolžni in kaj so morali narediti v zameno za neizterjane dolgove preteklih volitev. Komu so dolžni? In taki, ki s premoženjem, ki so ga dobili ali odvzeli, ne znajo ravnati – z državnim premoženjem pa bodo znali!
    Dajte no! Pogled na komunistične dežele Kuba, Venezuela pa še kakšna – je pogled kristalno jasen, tako kot je kristalno jasen pogled Loredana na naše zdravstvo.

  7. Navedba: Nato je Pahor septembra 2006, takrat že kot prvak najmočnejše opozicijske stranke, na kongresu jasno sporočil: ”Stranka se pripravlja, da bo na volitvah leta 2008 zamenjala sedanjo vlado. Drugorazredna vloga nas ne zanima.”
    Pripravljen in izveden je bil drastičen vdor v volilno kampanjo DZ2008 – z afero Patria. Brez sankcij!
    V urejenih in delujočih demokracijah bi ob takem primeru najmanj prestavili glasovanje – do pravnomočnosti presoj o obtožbah.
    Zgleden primer sankcioniranja nezakonitih ravnanj vplivanja na volitve (glasovanje / volilni izid) navajam iz Združenega Kraljestva Velike Britanije, ki je vsestransko urejen okvir predpisanega IN (ne)dopustnega:
    Representation of the People Act 1983 – An Act to consolidate the Representation of the People Acts of 1949, .. [8th February 1983] (https://www.legislation.gov.uk/ukpga/1983/2/introduction).
    Sankcije za kršitelje na volitvah morajo biti odločne, da se tudi tako, s primeri, odvrne oz. odvrača možne kršitelje v prihodnosti. Kot na primer glede namernih vplivanj:
    Namerno vplivanje na volivce da glasujejo na določen način; oviranje ali preprečevanje svobodne volilne pravice. Bribery, treating and undue influence – page 176 LINK https://www.legislation.gov.uk/ukpga/1983/2/data.pdf.
    KAZEN: Dve leti zapora in/ali denarna kazen. Petletna prepoved izvolitve v House of Commons ali zasedati mesto kateremkoli uradu v katerega se voli. V skladu s korupcijsko prakso plačilo kazni.

Komentiraj