Socializem po Jankovićevo: v Ljubljani boste zdaj plačali tudi uporabo javnega otroškega igrišča

Vir foto: Pixabay)
POSLUŠAJ ČLANEK
V času poletnih kislih kumaric, med gledanjem filmske uspešnice ''Back to the past'' po slovenskem receptu, je na medmrežju zaokrožilo pismo ogorčenega Ljubljančana. Razlog? Besnel je nad uvedbo plačila za vstop na odprto javno otroško igrišče v Mali ljubljanski ulici.

Kakšno srečo imamo, da obstaja internet, s pomočjo katerega izvemo marsikaj, kar bi sicer tam v Ljubljani pometli pod preprogo! Istočasno pa je luštno brati tudi komentarje tistih, ki bentijo in se jezijo nad takšnimi in drugačnimi nerazumnimi ukrepi, ki jih imamo Slovenci več kot berač uši.

Pa da se vrnem k Ljubljančanu. Pravi, da ga je vrglo na rit, ko je ugotovil, da bo moral za vstop na do sedaj brezplačno javno otroško igrišče plačati 2 evra! Moja prva reakcija je bila, pa kaj se razburja, toliko stane kava, ki jo popijemo v bližnjem lokalu! A principi so principi!
Če živimo v državi z žlahtno socialistično tradicijo, potem je zaračunavanje javnih otroških igral bogokletno!

Če živimo v državi z žlahtno socialistično tradicijo, potem je takšno zaračunavanje bogokletno! Pika. Amen. Gospoda pa lahko potolažim na ''zalogo'': otroci bodo mestnim veljakom precej bolj zaželeni, ko bo od njih kaj koristi. Recimo takrat, ko bodo odrasli in bodo zasedli gostinske lokale.

Glede na to, da so letos tudi občinske volitve, menda enkrat jeseni, bi, če bi bila namesto ljubljanskih oblastnikov, s kakšnim zaračunavanjem ''družbenega dobra'' mičkeno počakala. Vsaj toliko, da bo jezdec (župan) ponovno sedel trdno v sedlu.

Prvič zato, ker plačevanje igrišča preveč spominja na gnili in umazani holivudski imperializem, drugič pa zato, ker Slovenci nimamo nič proti, če nam ''globoka država'' krade na vseh koncih in krajih, nič kaj radi pa ne vidimo, da moramo plačevati 2 evra za nekaj, za kar se nam zdi, da nam ''pripada''.

A ostanimo resni. Že naši predniki so dejali, da se iz denarja ne gre norca delat.

Ne bom odkrila Amerike, če rečem, da imamo Slovenci veliko težavico, morda tudi dotični Ljubljančan, ker verjamemo v pravljice. Verjamemo, da imamo, denimo zastonj šolstvo. V resnici pa stane na leto tristokrat več kot ''le'' 2 evra! Torej?!

Pri teh 2 evrih nastane še en problem - problem neenakosti. Mičkeno sramotno je, da je eno igrišče plačljivo, drugo pa ni. Drži, da v tem spornem primeru obiskovalec plača predvsem dostop do vseh površin in opreme družinskega centra in programov, ki jih Mala ulica izvaja, vendar!

Mar to pomeni, da druga otroška igrišča niso enako lepo urejena? So potemtakem ''kr nekaj''?! So potemtakem tudi otroci razdeljeni na prvorazredne in drugorazredne? So tista druga otroška igrišča, kjer ni vstopnine, zanemarjena, umazana, so tam narkomanske igle v mivki in pasji dreki v travi vsakdanji pojav?

To, vidite, ni prav, ne pa vstopnina!


Odgovorni ''Male ulice'' poudarjajo, da javni zavodi samostojno pripravljajo pravila in hišni red, ki določajo uporabo igrišča in morebitne omejitve, denimo zaradi nevarnosti vandalizma, namernih poškodb, uničenja in kraje opreme.  Hehehehe, kako lahko v najlepšem mestu na svetu sploh kdo pomisli na nevarnosti vandalizma, namernih poškodb, uničenja in kraje opreme?! V mestu, kjer živijo sami poštenjaki!?

Plačilo 2 evrov pa bi bilo samo po sebi umevno, če bi bila Slovenija ''druga Švica''! Prvič zato, ker so imperialisti svinje na kubik, drugič pa zato, ker, izkoriščevalski pokvarjenci, ki nimajo pojma o vrednotah socializma, ki ga mi v praksi prakticiramo z veliko žlico, vse zaračunajo! Tudi vstop na otroško igrišče! Trdijo namreč, barabe, da tistega, kar je zastonj, nihče ne ceni. Hm, imajo prav, ali se motijo, je težko reči, kajti pri nas bo trajalo še vsaj 150 svetlobnih let, da jim bomo segli do kolen!

Zelo jeznega Ljubljančana bi želela na koncu potolažiti. Tudi to otroško igrišče, ob katerega se je zaradi 2 evrov spotaknil, bo, kot je pri nas v navadi, slej ko prej propadlo. Velika verjetnost je, da bodo zemljišče prodali najboljšemu ponudniku in bo tam čez nekaj let stal še eden iz niza trgovskih centrov, zna pa se tudi zgoditi, da ga bodo zasedli klošarji, narkomani in vsi tisti, za katere pravimo ''kjer se osel valja, dlako pusti''.

V 30. letih prejšnjega stoletja je danski arhitekt Christian Sørensen začel graditi doživljajska igrišča. V Evropi jih je že več kot tri tisoč. Če nas bo, kot kaže, vzel hudič in odnesel v Venezuelo, se nam bo, žal, ob praznih policah v trgovinah kolcalo po kruhu in ne po 2 evrih za vstop na otroško igrišče.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30