Socialisti pravijo, da je kapitalizem škodljiv in nemoralen. Kaj pa argumenti?

POSLUŠAJ ČLANEK
Eno najpogostejših vprašanj v današnjem svetu, še posebej po zadnji gospodarski krizi in še posebej v tranzicijskih državah, je "Kapitalizem da ali ne?" oz. ali obstaja družbeni sistem, od katerega bi ljudje imeli v povprečju več.

Kdo bi raje videl socializem


Kar se tiče Slovenije (podobno pa tudi drugih nekdanjih jugoslovanskih republik), obstaja nezanemarljiv del prebivalstva, ki meni, da je to socializem ali pa vsaj neka njegova kompromisna oblika.

Zagovorniki tega so seveda vseh stopenj in izvorov – od simpatizerjev, ki jim je pač blizu nagovarjanje s tovariši, Titova karizma in pritoževanje čez "neoliberalne tajkune", pa do fanatikov komunistične ideologije, ki bi ob primerni priložnosti spet posegli po revoluciji in kroglah, ker pač "socializem zahteva žrtve" in je to menda edini način za zaustavitev "izkoriščanja delavskega razreda s strani kapitalistične buržoazije".

Zanimivo je tudi, da se je v zadnjih letih (sploh med vedno upornimi mladimi) okrepil delež tistih, ki vidijo prihodnost v socialističnih in marksističnih programih novih skrajno levih strank (Združene) Levice, in da se njihovi podporniki pogosto sploh ne razumejo z nazorsko sicer zelo sorodno SD oz. nekdanjimi partijci in njihovimi simpatizerji.

Kaj pravijo primerjave ekonomske razvitosti?


Kakorkoli, današnja ekonomska dejstva in življenjski standard ljudi govorijo močno v prid kapitalizma, kar bodo priznali celo nekateri zmernejši socialisti. Države nekdanjega vzhodnega bloka, vključno s Slovenijo, danes opazno zaostajajo po vseh finančnih in blaginjskih kazalnikih (od BDP, Indeksa človekovega razvoja HDI pa do Indeksa sreče) za zahodno Evropo.

Ta zaostanek je precej večji, kot je bil pred padcem teh držav za "železno zaveso". To je dobro vidno tudi v primerjavi nekdaj najbolj razvitih predelov Avstro-Ogrske – ob razpadu monarhije 1918 so bile denimo Češka, poljska Šlezija in zahod Madžarske na približno enakem nivoju ekonomskega razvoja kot avstrijske dežele, danes pa seveda bistveno zaostajajo za Avstrijo.

Kaj pa očitek o nemoralnosti?


Marsikdo bi na to porekel: "Dobro, številke dokazujejo, da je kapitalizem boljši. Ampak ali ni nemoralen in usmerjen proti človeku?" in verjetno bi s tem odprl dobro razpravo.

Verjetno se je vsakemu razumnemu in dojemljivemu človeku že kdaj "zagabilo" in zamerilo brazglavo pehanje za denarjem in uspehom, ki seveda obstaja povsod po svetu. Toda ali je za to res kriv kapitalizem oz. je to res posledica nekih v ta sistem "vgrajenih" slabih, dekadentnih načel? Ali ne vidimo denimo tega tudi v ne-kapitalističnih državah, le v drugačni obliki - spomnimo se samo nekdanjih domačih partijskih apartčikov?

In pa, kaj dejansko je v sami ureditvi kapitalizma nemoralnega (če se seveda zaradi pohlepa, korupcije itd. včasih zadeva ne izrodi)? O tem nedavno na blogu HumanProgress [človeški napredek] piše tudi Marian L. Tupy, ki postavi celo tezo, da je v resnici zaradi takšnih izkrivljenih predstav in lažnih obljub nemoralen družbeni sistem v resnici socializem.

Moralnost kapitalizma in socializma


Tupy najprej navede dejstvo, da kapitalisti z namenom zaslužka in dobička proizvajajo dobrine in storitve, ki jih ljudje potrebujejo in po njih povprašujejo - za te stvari/storitve se odločajo prostovoljno. Poleg tega je kapitalizem pravzaprav le zadnja na prosti trgovini, dobičku in zasebni lastnini temelječa oblika gospodarjenja, ki obstajajo od prazgodovine dalje in glede katerih so pač vedno obstajali ljudje, ki so se jim zdele naštete stvari nemoralne.

Kako pa je potem z moralnostjo socializma, za katerega se pogosto trdi, da je "ukrojen po meri človeka"? To je namreč utopičen družbeni sistem, ki naj bi rešil vse težave človeštva. Lev Trocki je celo zapisal, da se bo "v socializmu povprečen človek dvignil na višave Aristotla, Goetheja ali Marxa".

Kot pa vemo in smo konec koncev Slovenci doživeli tudi na lastni koži, je vpeljevanje takšnih visokoletečih teoretičnih idealov v prakso nekaj povsem drugega in se zelo hitro izrodi v zatiranje človekovega (svobodnega) mišljenja in delovanja. Ena najbolj očitnih tendenc socializma je tako diktatura, kar se trenutno najbolje vidi v Venezueli.

Poleg tega ima takšen sistem vedno za posledico omejevanje ekonomske svobode, ki vodi v izjemno neučinkovitost gospodarstva in v končni fazi dolge vrste za kruh. V človeški družbi je nemogoče doseči splošen konsenz glede smeri gospodarstva, zato se potem moč odločanja začne koncentrirati v rokah majhne elite. Ko nezmožnost učinkovitega načrtovanja postane vse preveč očitna, oblast poskuša utišati oporečnike, tudi z množičnimi umori.

Tuly tudi navede, da je tudi sicer tako opevana dostopnost do "brezplačnega" zdravstva in šolstva v socializmu lahko zelo zavajajoča, saj gre pogosto z roko v roki z močno povečano korupcijo in podkupninami, pa tudi krajami.

Tako neizogibno sledi ugotovitev, da socializem zelo težko označimo za "moralnega".
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike