So tri nove stranke recept za volilno zmago desno-sredinske politike?

Uredništvo
0

Potem ko smo bili minula leta vajeni hiperprodukcije strank levo od sredine, ki so ji zagotavljale volilne zmage, se te formule sedaj očitno poslužujejo tudi dominantni strategi desnega političnega pola.

Nove stranke so napovedali kar trije akterji: Aleš Primc, Blaž Vodopivec in pred dnevi še Franc Kangler. 

Ali je to pristop, ki lahko desnici prinese absolutno volilno zmago in kakšno vlogo pri tem igra Janez Janša s svojo SDS, smo vprašali političnega analitika in nekdanjega tvorca volilnega triumfa Socialnih demokratov Sebastjana Jeretiča. 

Koalicija SMC-DeSUS-SD, ki vodi Slovenijo, je na predlanskih predčasnih volitvah skupaj zbrala 442.780 glasov, oziroma 49,99 % vseh oddanih, kar jim je prineslo 52 sedežev v 90 članskem državnem zboru.

To številko so tri pomladne stranke v zgodovini samostojne Slovenije presegle le enkrat in sicer leta 1996, ko je zanje glasovalo 482.508 volivcev, približale pa so se še leta 2004 s 435.815 volilnimi glasovi. Za primerjavo, na zadnjih volitvah je desni blok zbral le 264.446 glasov, torej več kot 200 tisoč manj od svojega največjega dosega.

Za novo volilno zmago bi desnosredinski blog torej potreboval od 180 do 200 tisoč več glasov, kot jih je zbral pred dvema letoma. Ali mu to lahko uspe s tremi novimi strankami na sceni?

Za desnico nujna pridobitev novih partnerjev, ki bi zasedli sredino

Sebastjan Jeretič
Sebastjan Jeretič

“Vsekakor je tudi vrhu SDS postalo jasno, da stranka sama ne more doseči dovolj visokega rezultata za samostojno vladanje. Zato je zanjo edina možnost dvig koalicijskega potenciala in predvsem pridobitev novih partnerjev, ki bi zasedli sredino političnega prostora in se nato koalicijsko povezali z desnico,” situacijo na desni ocenjuje Sebastjan Jeretič.

Z novimi strankami bi lahko mobilizirali tiste, ki ostajajo doma, a to bi se obrestovalo le, če bi te stranke dosegle 4 odstotni parlamentarni prag. Rešitev bi bila v predvolilnem povezovanju, ki pa mu sedanji volilni sistem ni naklonjen, saj se z vrha ne da odločati, kdo konkretno bo v parlamentu zasedel dosežene mandate, opozarja Jeretič in dodaja, da bo v letu dni jasno, katera od njih se je dovolj uveljavila, da lahko razmišlja o samostojnem nastopu na volitvah.

Uspeh levice je v veliki meri odvisen od agresivnosti Janeza Janše

Pri tem je vloga SDS in Janeza Janše po njegovem mnenju za uspeh desnice ambivalentna; v desni prostor sicer prinaša politično stabilnost, a hkrati tudi velik upor in to ne samo levice, temveč tudi sredine, ki na koncu odloča o zmagovalcu.

Nasprotovanje politiki voditelja SDS je namreč edina točka, ki povezuje levico in sredino ter jo dvigne na noge. “Če bi želela desnica uspavati ta edini potencial današnje slovenske levice, bi morala v zaključni fazi pred samo kampanjo precej umiriti svoj nastop,” meni analitik.

Pri poskusu prevlade desne sredine v prihodnjem mandatu imajo strategi po Jeretičevo dve možnosti: da nove politične iniciative usmerijo k sredini v upanju, da jih bo dovolj preseglo parlamentarni prag, ali pa da bi nove stranke postavljali v skrajni desni kot in tako SDS omogočili mirnejši in zmernejši politični nastop, ki bi to dominantno stranko pomaknil v sredino.

Kot je opazno, so se odločili za prvo opcijo, saj je očitno, da “SDS vztraja v trdem desnem kotu in bo ta prostor branila do konca,” ocenjuje Jeretič.

Analize so jasne: desno volilno telo dominantno zaupa Janši

Na vprašanje ali na obzorju vidi potencialnega novega liderja desnice, Jeretič pravi, da ne, “kar pa ne pomeni, da ne more vznikniti čez noč, ko se enkrat prestol desnice dejansko sprazni.”

Po njegovem za to tudi ni potrebe in potenciala, dokler je nek del volilnega telesa zadovoljen z obstoječim voditeljem.

Pri tem Jeretič potegne vzporednico z levico v času dr. Janeza Drnovška: “Dokler se dr. Drnovšek ni umaknil iz operativne politike, ni bilo nikogar, ki bi lahko v tistem delu prostora dosegel nek pomemben rezultat. Enako velja danes na desnici.” 

Odločitev o spremembi je zato po Jeretičevem mnenju izključno v rokah Janše: “dokler bo želel vztrajati in bo užival takšno podporo, bo enostavno veliki voditelj desnice.”

Namesto iskanja alternative bi se zato desnica v tem trenutku morala osredotočiti na naslednji dve vprašanji: “kdo lahko mobilizira nek nov dodaten delček sredinskega in desnega volilnega telesa, da doseže prag; in ali je Janez Janša sposoben pri akterjih vseh teh projektov, ki bodo sedeli v prihodnjem sklicu parlamenta, zgraditi zaupanje in koalicijsko podporo,” zaključuje Sebastjan Jeretič.

V javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo je včeraj objavila nacionalna TV, največ podpore med strankami uživa SDS (16,6 %), pred SD (10,4 %) in SMC (10 %). Sledijo ZL  (6,5 %), NSi (5,7 %) in DeSUS (4,6 %). 27,3 % vprašanih je neopredeljenih, nadaljnjih 16,1 % jih ne bi šlo na volišča.

Časnik delo pa v svoji raziskavi ugotavlja, da ustanovitev nove stranke na desnici podpira slaba tretjina sodelujočih v anketi, v okviru tega polovica tistih, ki so se opredelili za volivce SDS.

Več kot polovica sodelujočih v anketi meni, da Janez Janša nikoli več ne bo vodil vlade, tretjina je nasprotnega mnenja, predvsem volivci SDS in tudi NSi. Kar 86 % sodelujočih v anketi meni, da je Janšev tvit v zvezi z novinarkami RTV nesprejemljiv, takšnega prepričanja je tudi 60 % volivcev njegove stranke.

Na vprašanje, kateri politik na desni je pri njih najbolj priljubljen, je polovica anketiranih odgovorila, da nihče ni vreden njihove podpore, med drugo polovico pa jih je 22 % izbralo Ljudmilo Novak in 14 % Janeza Janšo.  

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime