So naši sončki s sončne strani Karavank preobčutljivi za samotestiranje na SARS-CoV-2?

POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenske osnovne in srednje šole so v četrtek prejele okrožnico, s katero želi ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport preveriti, kakšno je med dijaki in učenci zadnje triade osnovne šole zanimanje za izvajanje samotestiranja na virus SARS-CoV-2.

Nepresenetljiva novica - takšno testiranje namreč že kar nekaj tednov izvajajo v sosednji Avstriji - je že sprožila oster odziv med starši in ravnatelji. Na spletu tako kroži peticija civilne iniciative Otrok ne damo, ki jo je do sedaj podpisalo že več kot 12.000 ljudi.

V Sloveniji bi bilo samotestiranje sicer prostovoljno, medtem ko je v Avstriji za udeležbo v šoli obvezno.

Po pojasnilih ministra za zdravje Janeza Poklukarja in vodje vladne skupine Mateje Logar samotestiranje ne bo vplivalo na odprtje šol 12. aprila. To naj bi se tako zgodilo v vsakem primeru. Po še neuradnih podatkih z ministrstva za zdravje naj bi izobraževanje učiteljev izvedli v petek, 16. aprila, s samim testiranjem pa začeli v ponedeljek, 19. aprila.

Temu namenjenih testov, ki naj bi jih država dobila v okviru skupnega evropskega naročila, v Sloveniji sicer še ni. Poleg tega je treba pred samo razdelitvijo testov za njihovo uporabo učencem, staršem in učiteljem poslati ustrezna gradiva.

Brez vrtanja globoko v nos


Kot je ob pojasnila vladne skupine Mateja Logar, gre za precej neinvaziven postopek testiranja, pri katerem se pobriše sluznico do dva centimetra in pol globoko v nos. Takšen bris je precej neinvaziven in varen tudi za domače okolje. Se pa s tem nekoliko izgubi na občutljivosti same preiskave.

Takšni hitri testi sicer na žalost ohranjajo vse slabosti podobnih testov. Ključna je, da izrazito slabo zaznavajo asimptomatsko okužene, medtem pa pri najbolj kužnih ni težav (in s tem najbolj nevarnih). Čeprav se pri tem testu s paličico ne sega globoko v nos, pa njihova zanesljivost naj ne bi bila opazno slabša.

Oster upor med ravnatelji in starši


Okrožnica ministrstva je že kmalu po objavi sprožila silovit odziv med ravnatelji in starši. Med njimi se tako pojavljajo vprašanja o tem, kakšni so ti testi, kdo bo izvajal testiranje in ali so ti testi varni in zanesljivi. Po njihovem mnenju je spraševanje o tem, ali so se učenci pripravljeni samotestirati, povsem nesmiselno, dokler ne vemo odgovorov na ta vprašanja.

Testiranje že v veljavi v sosednji Avstriji


S podobnimi dilemami so se sicer že pred dvema mesecema ukvarjali tudi v sosednji Avstriji. Tam lahko šole po 15. februarju obiskujejo zgolj učenci, ki so se pripravljeni redno testirati, preostali pa so napoteni na delo od doma. Testiranje učenci izvajajo dvakrat tedensko (v ponedeljek in sredo). Izvedejo ga skupaj z učiteljico pred začetkom pouka, rezultati so vidni v petnajstih minutah.

Po poročanju staršev, ki obiskujejo osnovne šole na avstrijskem Koroškem, pri tem ne starši ne otroci nimajo posebnih težav.

Samotestiranje otrok na takšen način poteka tudi v šolah nekaterih nemških dežel.

Peticija proti testiranju


Najbolj silovito so se sicer proti napovedanemu testiranju dvignili v civilni iniciativi Otrok ne damo, kjer s peticijo pozivajo proti testiranju otrok.

Po njihovem mnenju namreč "šola dokazano ni in ne more biti generator okužb, zato je testiranje otrok prekomeren in neustaven ukrep, ki posega v najgloblje pravice otrok, ki jim mora biti zagotovljena nedotakljivost človeške, telesne in duševne celovitosti."

Vir: facebook profil skupine


KOMENTAR: Blaž Čermelj
Občutljivi slovenski sončki
Slovenska vlada se je odločila, da bo po priporočilih strokovne skupine in po zgledih iz Avstrije najverjetneje uvedla samotestiranje starejših učencev in dijakov. To bodo ti lahko počeli sami, saj se pri testiranju ne posega globoko v nos, sam test pa je tehnično tako zahteven, da ga zmore opraviti tudi otrok. Takšni testi sicer niso čudežno orodje, imajo podobne slabosti kot vsi hitri testi, vendar iz razredov uspešno odstranijo tiste najbolj kužne, ki virus najbolj trosijo naokrog. Vendar so, kot kaže, otroci iz južne strani Karavank precej bolj občutljivi kot tisti, ki živijo le nekaj kilometrov severneje. Ploščo so obrnili tudi slovenski mediji, v katerih je vse manj reportaž iz dvojezičnih osnovnih šol, v katerih so nam otroci in odrasli v slovenskem jeziku zatrjevali, da testiranje ni zahtevno ter da pri tem nimajo nobenih težav. Namesto tega odgovornim zastavljajo vprašanja, na katera so dobili odgovore že pred kakšnim mesecem. Skratka, hitri testi za učence niso nevarni. Precej dobro zaznavajo najbolj kužne otroke, kar je tisto, kar je v boju z epidemijo ključno. Vsekakor dobrodošel ukrep, če so šole zaradi tega varnejše.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30