So migracije trenutno največji problem Evrope?

POSLUŠAJ ČLANEK
Več kot 2 leti od britanskega referenduma o izstopu se zdi EU še vedno v nekakšnem šoku, predvsem pa brez kakršnekoli (enotne) vizije o svoji prihodnosti. Stara celina se spopada s celo vrsto problemov, ki razgaljajo razlike v razmišljanju njenih prebivalcev.

Tu je komaj prebrodena finančna kriza z južnimi državami na čelu, nestrinjanja okoli skupne varnostne politike, kršitve lastnih načel s strani nekaterih članic, povrhu pa tudi žgoče vprašanje množičnih migracij v Evropo, ki ga tokrat jemljemo pod drobnogled.

EU in krize v zadnjem času


Dejstvo je, da zadnjih 10 let za Evropo ni bilo ravno rožnatih. Začelo se je s padcem banke Lehmann Brothers v ZDA (od katere prav danes mineva 10 let) in finančno krizo, ki se je hitro razširila po svetu, najbolj pa, ironično, prizadela Evropo, še posebej njen jug. Takratno dogajanje je neusmiljeno razgalilo vse slabosti evra in skupne evropske monetarne politike, hkrati pa posredno tudi pokazalo na razlike v dojemanju "finančne higiene" med severom in jugom.

Sledilo je mučno reševanje prezadolženih Španije, Portugalske, Irske, Cipra ter Grčije, ki je zaradi varčevanja na ulice pognalo tisoče ljudi. Nato je 2014 prišla ukrajinska kriza, ki je neverjetno poslabšala odnose med Zahodom in Rusijo, leto zatem, ravno ko se je glavnina evropskih držav počasi pobrala iz recesije, pa še vrhunec migrantske krize.

Če je ostalo dogajanje pokazalo bolj na organizacijske slabosti ustroja EU in imelo večinoma racionalne razlage, pa je migrantska kriza pokazala na globoke razlike v predstavah povprečnih Evropejcev o tem, kako naj Evropa izgleda danes in v bodoče. Vprašanje množičnih migracij je namreč naletelo na izjemno čustvene reakcije in močno razdelilo prebivalstvo, po drugi strani pa odprlo zelo racionalne dileme o integraciji priseljencev.

Kakšna tveganja se pojavljajo pri povečanem priseljevanju v EU?


Kot lahko opazi vsakdo, ki potuje po Evropi, se evropske države po etnični homogenosti precej razlikujejo, še posebej glede na vrsto naselij ter območij.

Za začetek so članice, ki so v EU vstopile po 2004, etnično bolj homogene kot stare članice oz. v njih predvsem živi le malo ljudi, ki bi izvirali iz neevropskih kultur. Še očitnejša pa je razlika, ko primerjamo podeželje in velika mesta ali široka urbana območja, kjer priseljenci pogosto predstavljajo krepko čez 10 % prebivalstva, hkrati pa se neredko naselijo zelo strnjeno, kar po navadi ne prispeva k njihovi integraciji ter varnosti v mestu.

V povprečju pa delež priseljencev v EU dejansko niti ni visok - uradno je zabeležen pri 5,8 %, k čemur je potrebno dodati še kak odstotek ali dva ljudi brez (legalnega) stalnega bivališča. Res pa je, da v to številko seveda niso vštete legalne druge ali tretje generacije oz. potomci prišlekov - ne glede na to, ali se ti čutijo za Evropejce in ali sprejemajo glavne evropske vrednote.

Kje leži srž problema?


In ravno to je verjetno ključni del vprašanja - kako so ti ljudje integrirani v evropsko družbo. To je tudi eden glavnih poudarkov razmišljanja prof. Enrica Colombatta, ki ga je včeraj objavila stran Geopolitical Intelligence Services. Colombatto namreč opozarja, da resnično tveganje za EU leži v neintegriranih priseljencih in ne v samem priseljevanju.

Vprašanje nato nadalje razčleni - (celostna) integracija v sodobno tehnološko razvito družbo je namreč precej težja, kot je bila v preteklosti. Posameznike z malo ali nič strokovnimi znanji ter nizko izobrazbo (povrhu pa pogosto še neznanjem uradnega jezika) je namreč izredno težko trajno zaposliti, kar je seveda šele prvi korak k integraciji.

Colombatto pove tudi, da to dejansko nima nič opraviti s samo imigracijo, temveč so to od nje popolnoma neodvisni pojavi sodobnih družb, na katere politika pogosto ni zmožna zadovoljivo odgovoriti. Zato nemalokrat vodijo do napetosti in socialnih nemirov, ki lahko pomenijo resno nevarnost za EU, morda večjo od finančne in varnostne neenotnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30